Slovenskemu košarkarskemu selektorju, 45-letnemu Igorju Kokoškovu, rojenemu v Banatskem Brestovcu, ni treba veliko razmišljati o tem, kateri dogodek mu je najbolj zaznamoval življenjsko pot. Kot mladi košarkar je obetal veliko. Sanjal je, da se bo nekoč prebil med profesionalce čez Atlantik, podobno kot denimo Vlade Divac in Toni Kukoč. Namesto sanj pa je pri 18 letih zaradi težke prometne nesreče vse postalo mora. Enajst mesecev v bolnišnicah in štiri operacije pozneje je bil Igor Kokoškov srečen, da ni izgubil stopala, ki je bilo v čelnem trčenju dveh vozil hudo poškodovano. Vedel je, da se lahko od aktivnega igranja košarke samo še poslovi, a ga to ni oddaljilo od njegove največje ljubezni – košarke. Odločil se je, da se bo posvetil treniranju najbolj nadarjenih, se zelo hitro vključil v delo najboljših ameriških profesionalnih klubov, hkrati je bil sedem let selektor gruzijske reprezentance, danes je na evropskem prvenstvu trener slovenske reprezentance.
Smučar, ki je hotel igrati košarko
Le tri dni pred dogodkom, v katerem je skorajda izgubil življenje, je Igor Kokoškov kot izredno obetaven košarkar podpisal svojo prvo pogodbo z beograjsko Crveno zvezdo. »Odzval sem se klicu trenerja Branislava Rajačića in prišel v Beograd, kjer sem treniral s tri leta starejšimi od sebe. V tisti ekipi sta bila denimo Saša Obradović in Neša Ilić, ki je že igral za člansko moštvo. Zdelo se mi je, kot da sem prišel v ligo NBA,« se spominja Kokoškov, ki je bil, zanimivo, tudi nadarjen smučar, njegov oče pa je bil odličen nogometaš. »Ker je bil izredno nadarjen, sem prepričan, da bi bil vrhunski košarkar,« pravi skoraj trideset let pozneje srbski megazvezdnik Vlade Divac.
Potem pa je trenutek nepazljivosti spremenil vse. Ko se je s prijatelji vozil v avtomobilu v Nišu, kjer je služil vojaški rok, je na njegov vozni pas nenadoma zapeljalo nasproti vozeče vozilo. »Napako nekoga drugega sem moral plačati jaz,« pove z nekoliko grenkobe v glasu. Poškodbe gležnja in kolena so bile tako hude, da je moral naslednjih enajst mesecev preživeti v bolnišnicah, košarkarske kariere pa je bilo konec. »Poskušal sem se vrniti, a ni šlo. S tem sem se težko sprijaznil, toda takšna je bila realnost. Ker sem želel ostati v košarki, sem se vrgel v trenerski posel, ki me je hitro zasvojil. Sprva sem treniral mlajše kategorije pri OKK Beograd, nato pri Partizanu, pa v jugoslovanski reprezentanci. Tedaj sta imela velik vpliv na moj razvoj Goran Miljković in Bora Cenić,« pravi Kokoškov, ki je že pri 24 letih vodil člansko ekipo BC Beograd.
Takratna košarkarska zveza je prepoznala njegovo nadarjenost in voljo do dela ter ga poslala na izobraževanje v ZDA, kjer je sledil programu univerze v Connecticutu. Nekaj let pozneje je vse skupaj ponovil in odšel na univerzo Duke, kjer se je spoprijateljil s takratnim pomočnikom Quinom Snyderjem. Ko je ta leta 1999 prevzel vodenje univerze v Misuriju, je k sodelovanju povabil prav Kokoškova, ki je tako postal prvi evropski pomočnik v zgodovini ameriške univerzitetne košarke. Njegova predanost delu in poznavanje igre sta ga kmalu popeljala v ligo NBA, kjer je naslednje leto pri ekipi Los Angeles Clippers postal tudi prvi evropski pomočnik v zgodovini najmočnejše košarkarske lige na svetu. »Košarko razume kot redko kdo na svetu. Je neverjeten učitelj. V mojem trenerskem štabu bo Igor vedno imel svoje mesto,« ga je takrat hvalil trener ekipe LA Clippers Alvin Gentry.
Z Detroitom do šampionskega prstana NBA
Pot ga je nato vodila v Detroit, kjer je kot pomočnik Larryja Browna leta 2004 osvojil šampionski prstan (naslov prvaka NBA), postal prvi Evropejec, ki je kot pomočnik trenerja sodeloval na tekmi vseh zvezd. V tem času je spoznal ženo Patricio in potem kot pomočnik deloval v mnogih ekipah NBA, od Phoenixa in Clevelanda do Orlanda in Utaha, kjer danes znova sodeluje s Quinom Snyderjem. V Phoenixu je štiri sezone delal tudi z Goranom Dragićem. »Z Goranom sva se zaradi jezikovne bližine ter podobne miselnosti in kulture zbližala,« je pred leti izjavil za Dnevnik.
V ligi NBA ga danes izredno cenijo. Tamkajšnji mediji odkrito namigujejo, da ni daleč dan, ko bo kot prvi Evropejec prevzel vodenje katerega izmed moštev, kar je sicer njegov velik cilj. »V najmočnejši ligi na svetu delujem že 17 let. Počasi se že staram. V tem času sem se naučil, da moraš biti pri svojem delu pristen. Sodeloval sem s številnimi vrhunskimi trenerji, od vsakega pa sem se poskusil nekaj naučiti in hkrati ustvarjati lastno filozofijo,« pravi srbski strokovnjak, ki si je onkraj Atlantika ustvaril sloves trenerja s številnimi idejami in inovacijami v napadu ter strokovnjaka, ki z individualnim delom pomaga k napredku tudi največjim zvezdam. Kokoškov je tako pri Phoenix Suns več let podrobno delal tudi z dvakratnim najkoristnejšim igralcem (MVP) lige Stevom Nashem, pri Utah Jazz pa odlično sodelujeta z branilcem Georgeom Hillom. »Uživam v delu z njim, saj ima odlične ideje in vaje. Pri tem gre v podrobnosti, saj z njim delam stvari, za katere nikoli ne bi rekel, da bodo izboljšale moj met ali tehniko vodenja. Vsak igralec vedno stremi k temu, da vadi z izkušenim trenerjem. Resnično sem hvaležen za vse, kar je naredil zame,« pravi George Hill.
Ob karieri čez lužo je Kokoškov ves čas ohranjal tudi stik z evropsko košarko. V letih 2004 in 2005 je bil pomočnik Željka Obradovića v reprezentanci Srbije in Črne gore na olimpijskih igrah v Atenah in na domačem evropskem prvenstvu. A želja po samostojnem vodenju moštva je bila tako velika, da je leta 2008 sprejel ponudbo gruzijske zveze. Leta 2011 je njihovo reprezentanco popeljal na prvo evropsko prvenstvo v zgodovini, od takrat pa je Gruzija redna udeleženka prvenstev stare celine. »Moram priznati, da nisem vedel veliko o kakovosti gruzijske košarke, ko sem sprejel ponudbo za mesto selektorja. Stvar sem sprva vzel kot neke vrste hobi med premorom v ligi NBA. A zgodba se je začela hitro razvijati, v osmih letih pa nam je uspelo državo, ki ni imela velike tradicije v tem športu, postaviti na evropski košarkarski zemljevid.«
Ko pokliče Barack Obama
Igor Kokoškov ima od leta 2010 tudi potni list Združenih držav Amerike. Prejel ga je na svečanem dogodku v dvorani v Phoenixu, udeležila pa sta se ga takratni trener Phoenixa Alvin Gentry ter generalni direktor Sunsov Steve Kerr, posebej pa se je prek videoklica oglasil celo takratni predsednik ZDA Barack Obama. »Iz tega so naredili veliko stvar le zato, ker je imela Arizona negativen zakon za migrante. Tako so izkoristili vsako priložnost za to, da bi poskušali stvari nekoliko olepšati. Ideja je celo bila, da bi svečanost potekala med polčasom katere izmed tekem, a sem to odklonil,« je pojasnil Kokoškov, ki kljub temu da je rojen v Srbiji in ima državljanstvo ZDA, poudarja, da v času evropskega prvenstva ni človeka, ki bi si uspeha Slovenije bolj želel kot on.
