Ta organizacija je bila vedno zavita v tančico skrivnostnosti, zaradi česar me je še posebno zanimala. A ni šlo zgolj za radovednost in izziv, ampak za vpogled v eno najbolj poznanih vojaških enot na svetu z zornega kota civilistov.
Osrednja premisa serije je v nekaj dneh ugotoviti, kateri od »navadnih smrtnikov« je iz pravega testa za specialne sile?Rekruti so odrezani od zunanjega sveta – skupaj jedo, spijo in se usposabljajo. Gre za prilagojen, omiljen program usposabljanja SAS, ki sicer traja šest mesecev. V osmih dneh, verjetno najbolj temačnih in grozljivih njihovega življenja, ustvarimo njihov psihološki profil, podvrženi so pomanjkanju spanca, preizkušamo njihovo vzdržljivost in jih zaslišujemo. Večina se na določeni točki zlomi in odneha. V osnovi nas tako ne zanimajo alfasamci – najhitrejši in najmočnejši, ampak tisti tihi, z močnim karakterjem, narejeni iz pravega testa.
Lahko vnaprej ocenite, kdo bo zdržal usposabljanje in kdo se bo zlomil?
Nikakor ne smeš nikogar soditi po zunanjem videzu. V posebnih silah imamo nekaj fantov, za katere bi rekli, da ne spadajo tja. So majhni in vitki, zdi se, da jih bo teža nahrbtnikov pokopala. Po drugi strani pa kateri od mišičastih velikanov nikoli ne bi mogel biti pripadnik posebnih sil. V selekcijo grem z odprtim umom in skoraj zaprtimi očmi, osredotočam se na prednosti karakterja, zelo pomembna je nesebičnost ter pripravljenost na žrtvovanje za nekoga drugega.
Katere so najpomembnejše lastnosti dobrega vodje?Mora biti zgled vsem preostalim in voditi iz prve vrste. Zaslužiti si mora spoštovanje, ne pa zgolj možnost ukazovanja drugim. Treba se je vreči v blato, zavihati rokave in voditi. Ne zgolj kričati in pričakovati, da bodo na osnovi njegovega ukaza naredili nekaj, česar niso še nikoli. Vodja si z razlogom. Mora jim pokazati, da se lahko v najbolj kritičnih trenutkih zanesejo nanj. Prvi korak pa je, da si prisluži njihovo spoštovanje. Zelo pomembno je tudi zaupanje, ki ga, ko se enkrat stke, ne more nič pretrgati.
Kateri je za vas največji izziv pri snemanju?Zagotavljati dobrobit rekrutov. Potisnemo jih na sam rob fizičnih in psiholoških zmogljivosti, zaradi česar je treba vsak trenutek pozorno nadzorovati vsakega od njih. Iz njih je treba iztisniti največ, hkrati pa ne prestopiti meja njihovih sposobnosti.
Je bil kakšen poseben trenutek v oddaji, ki se vam je zapisal v srce?
Med zaslišanjem enega od rekrutov sem izvedel, da je njegov sin vojak umrl v Afganistanu. Že prej sem vedel, da v ozadju obstaja zgodba, nisem pa vedel, kakšna je. Na usposabljanje se je prijavil, da bi šel po sinovih stopinjah.
Kakšen je vaš naslednji korak? Z vojsko ste namreč zaključili.Trening je še vedno velik del mojega življenja, vsak dan ali vsak drugi dan po štiri- do petkrat na dan vadim. Postavljal si bom nove izzive. Medijski svet, v katerem sem se znašel, je odličen prestop iz vojske. Res je, da je stopnja adrenalina pri delu nižja, a sem še vedno zelo povezan z vojaško tematiko. Moj cilj je bil biti najboljši vojak na svetu, sedaj pa se usposabljam, da bom najboljši civilist v vsem, česar koli se bom lotil. Obenem bi mladim rad pokazal, da lahko z odločnostjo in trdim delom dosežeš veličastne stvari.
Vas kamere na usposabljanju motijo ali jih sploh ne opazite več?Pred kamero mi ni neprijetno, je pa res, da nisem igralec in ne delam po scenariju. Sem takšen, kakršen sem. Na snemanju popolnoma pozabim na kamere. Snemalci vedo, da usposabljanja ne bomo prekinjali, če zamudijo kakšen del, ta ne bo posnet in predvajan.
