Kljub raziskavam, ki pričajo o varnosti cepiv za otroke, mnogi starši nasprotujejo stališču medicinske stroke in otrok ne želijo cepiti proti nalezljivim boleznim. V ozadju se skrivajo prepričanja o škodljivosti cepiv.
V ZDA naj bi bila po mnenju nasprotnikov cepljenja problematična cepiva, ki so vsebovala živosrebrov konzervans tiomersal. V Evropi nasprotniki cepljenja izpostavljajo predvsem cepivo proti ošpicam, mumpsu in rdečkam (cepivo MMR), ki sicer nikoli ni vsebovalo tega konzervansa. Veliko škode precepljenosti je povzročila tudi domnevna povezava med cepljenem in razvojem avtizma pri otrocih, ki pa je bila ovržena, je na strokovnem srečanju za lekarniške farmacevte na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani na temo imunskega sistema pojasnil izr. prof. dr. Žiga Jakopin. V predavanju je skušal na znanstveni osnovi razbliniti mit o povezavi cepiv, toksičnosti živega srebra in avtizma.
Sestavine cepiv
Cepiva so običajno sestavljena iz aktivne učinkovine – oslabljenega ali mrtvega povzročitelja bolezni, po potrebi spremenjenega s tehnologijo rekombinantne DNK – in pomožnih snovi, kot so konzervansi, stabilizatorji in adjuvansi, ki zagotavljajo stabilnost, varnost in učinkovitost cepiva. Adjuvansi se uporabljajo predvsem v mrtvih cepivih, saj povečajo imunski odziv in omogočajo, da je cepljeni izpostavljen manjšemu številu delcev virusov oziroma bakterij.
Včasih so kot konzervans v cepivih uporabljali živosrebrovo spojino tiomersal. V času pred odkritjem antibiotikov so namreč kot antiseptike uporabljali anorganske živosrebrove spojine; v začetku 20. stoletja pa so odkrili organoživosrebrove spojine, med katerimi je še posebej izstopal tiomersal. Ugotovili so, da je ta izredno učinkovito protibakterijsko sredstvo in da ga ljudje dobro prenašajo tudi pri zelo visokih odmerkih. Po letu 1930 so ga začeli dodajati cepivom in s tem rešili problem mikrobiološke kontaminacije cepiv za otroke, zaradi katere je takrat prihajalo do množičnih zastrupitev s smrtnimi primeri.
Vprašanja o varnosti tiomersala so se pojavila v 70. letih prejšnjega stoletja, ko so se začeli zavedati toksičnosti nekaterih živosrebrovih spojin, zlasti metil živega srebra v morski hrani. Metil živo srebro se v telesu kopiči in povzroča poškodbe živčnega sistema in ledvic. Tiomersal v telesu razpade na etil živo srebro in tiosalicilat; etil živo srebro je manj toksična oblika živega srebra in se iz telesa izloča z blatom. Ko so začeli preučevati toksičnost etil živega srebra, so ugotovili, da sicer lahko škodljivo deluje na živčne celice, vendar šele pri odmerkih, ki so večkrat presegali izpostavljenost odmerkom iz cepiv. Pri ameriški zvezni agenciji za hrano in zdravila FDA so zaključili, da s cepljenjem ljudje niso izpostavljeni nevarnim količinam živega srebra.
Avtizem
Logično je, da lahko cepiva, kot vsa zdravila, povzročijo neželene učinke, a tudi pri cepivih lahko korist odtehta morebitno minimalno tveganje, pojasnjuje Jakopin: »Neželene učinke ima lahko tudi paracetamol, pa ljudje ne opuščajo jemanja.«
Cepljenje ima stranske učinke: najpogostejša sta bolečina in oteklina na mestu cepljenja. Nekatere sestavine cepiv, kot so jajčne beljakovine, želatina, beljakovine kvasovk, tudi antibiotiki, lahko povzročijo preobčutljivostne reakcije, a so te redke. Najhujši možni zaplet je anafilaktična reakcija, ki se pripeti pri enem na deset milijonov odmerkov cepiva.
V 90. letih prejšnjega stoletja je začelo zelo naraščati število otrok z avtizmom. Ena izmed alternativnih teorij o vzroku te motnje je slonela na predpostavki, da je avtizem posledica motenj v prepustnosti gastrointestinalnega trakta, kar gastrointenstinalnim toksinom olajša pot v organizem in povzroči motnje živčnega sistema. Leta 1998 je britanski gastroenterolog Wakefield na osnovi ponarejenih in prirejenih rezultatov študije postavil povezavo med »sindromom prepustnega črevesa« in avtizmom kot posledico cepljenja s cepivom MMR, ki sicer nikoli ni vsebovalo tiomersala. Prevaro so čez nekaj let razkrili.
Umik tiomersala iz cepiv
FDA je leta 1998 ponovno ocenil tiomersal, ki so ga vsebovala cepiva proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju, proti hemofilusu influence B in proti hepatitisu B. Čeprav niso našli dokaza, da tiomersal kot konzervans v cepivih deluje toksično, so svetovali, naj se ga čim prej odstrani iz cepiv. Proizvajalci so jo iz cepiv za otroke odstranili do leta 2001. Podobne ukrepe so ob koncu 20. stoletja sprejele še nekatere evropske države, tudi Slovenija. Po zagotovili NIJZ so vsa cepiva, ki so na voljo v Sloveniji, deklarirana kot »cepiva brez tiomersala«. Ta se še lahko pojavlja v sledovih v nekaterih cepivih proti gripi.
Če bi bilo živo srebro v tiomersalu odgovorno za nastanek avtizma, bi po takem umiku pričakovali upad pojavljanja avtizma, vendar število otrok s to diagnozo še kar narašča, ugotavlja Žiga Jakopin.
