Slovensko literarno polje je bilo zadnjih pet let – od ukinitve nagrade fabula – brez literarnega priznanja za najboljšo kratko prozo. A očitni manko, ki so ga zaznali tako avtorji kot uredniki in bralci, bodo kmalu nadomestili pri založbi Goga. Že lani so z željo, da bi bile kratke zgodbe deležne več pozornosti, prvič organizirali festival Novo mesto short, in sicer iz prepričanja, da zavzema ta zvrst od nastanka časopisov dalje pomembno mesto v literaturi. »A je bila pri nas vedno v senci romana, pa tudi velikih pesniških imen. Z nagrado želimo zato opozoriti na vrhunce kratkoprozne produkcije preteklega leta, vsako leto pa izpostaviti tudi štiri avtorje, ki si še posebej zaslužijo zapolniti novo mesto v zgodovini slovenske literature,« pravi Gogina urednica Jelka Ciglenečki.
Danes vam tako predstavljamo nominirance za nagrado novo mesto, ki bo šla v roke avtorja ali avtorice najboljše zbirke kratke proze minulega leta. To so zbirke Bojne barveJedrt Lapuh Maležič, Postopoma zapuščati MisantropolisDavorina Lenka, Tramvajkomanda, oddelek za pritožbeLucije Stepančič in Noben glasSuzane Tratnik. Nocoj ob 19. uri bo v novomeški knjigarni Goga mogoče prisluhniti branju zgodb iz nominiranih zbirk, interpretirala jih bosta Carmen L. Oven in Tomaž Koncilija.
Nagrajenca bodo razglasili na že omenjenem festivalu, ki bo v Novo mesto vabil 29. in 30. septembra. Tam nameravajo prek pogovorov in strokovne okrogle mize predstavili širši pogled na položaj piscev kratke proze in njihovo kondicijo. Nagrado, ki prinaša tudi finančno spodbudo v vrednosti 2000 evrov, bo sicer podelila revija Rast.
O kakovostnem preboju
Žirija, ki jo sestavljajo člani Društva slovenskih literarnih kritikov Ana Geršak, Mojca Pišek in Žiga Rus, se je prebila skozi približno sedemdeset domačih kratkoproznih zbirk z letnico 2016. Pri izbiranju so bili pozorni predvsem na konceptualno zaokroženost zbirk ter na diskrepanco med idejo in izvedbo tako na pripovedni kot na strukturni ravni. Ob tem ugotavljajo, da je pojem kratke zgodbe pri nas presenetljivo raztegljiv, saj so pod to klasifikacijo naleteli tudi na romane, povesti in nekaj bolj ali manj (ne)uspelih žanrskih hibridov. Forma kot taka je zelo vztrajna, k njeni trdoživosti verjetno prispevajo tudi delavnice kratke zgodbe in prepričanje nekaterih avtorjev, da je kariero bolje začeti s tekom na kratke proge.
»Zdi se, da kakovost letne bere – kakovostni preboj je po mnenju komisije uspel le 11 naslovom – priča o tem, da smo se očitno res vrnili v čas iskanja vélikih narativ, kot radi (ne brez ironije) poudarjajo literarni kritiki. Oziroma, ker ponudba narekuje povpraševanje, verjamem, da je navdušenje tako avtorjev kot bralcev povezano tudi z umanjkanjem nagrade, ki bi javno zaznamovala in ovrednotila letno kratkoprozno bero,« je soočanje z lansko produkcijo komentirala predsednica žirije Ana Geršak.
