Gre za akcijo, ki se je začela leta 2014 kot družbeno odgovoren modni projekt, ki temelji na socialno odgovorni modi. Danes, po osmih izvedbah, prerašča v model oblačenja, življenjskega sloga in bivanja. Do zdaj je pri projektu sodelovalo več kot 30 slovenskih oblikovalcev, ki so oblikovali več kot 50 unikatnih srajc, te pa je nosilo več kot 300 uporabnikov doma in po svetu. Projekt shirting… razvija skupina oblikovalcev – Lucija Jankovec, Neja Kaligaro, Dejan Krajnik in Elena Fajt, ki je pobudnica projekta, sicer pa je izredna profesorica na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.
V Londonu so že predstavili del slovenskega modnega oblikovanja, kreacije so prispevali oblikovalci Almira Sadar, Nataša Peršuh, Nataša Hrupič, Ivan Rocco, Draž, pH15, theCollective, JSP, Maja Mehle in Urška Hvalica. Tako je bila vzpostavljena povezava z lokalnim okoljem za promocijo slovenskega modnega oblikovanja. Celoten projekt je bil predstavljen na razstavi v Deptford Cinema. K sodelovanju so bili povabljeni londonski oblikovalci, njihove srajce pa so na voljo slovenski publiki za ustvarjenje novih izkušenj.
V Mestni galeriji v Ljubljani je odprta prva točka SIP – »shirting info point«, ki javnost ozavešča o bolj odgovornem načinu oblačenja. Vsak posameznik je lahko aktivno udeležen pri projektu, saj lahko kot uporabnik dostopa do srajc domačih in londonskih oblikovalcev, poleg prej omenjenih so to še: Maja Štamol, Mateja Krofl, Anja Dragan ter Staša Randall, Dana Olarescu, Franziska Wagner, Rebecca Earley in Ruby Hoette. Te srajce so namenjene vsem in vsakomur, ki si želi posebne izkušnje; uporabnik izbere srajco, jo nosi (shirta) deset dni in jo preda naslednjemu uporabniku.
Produktno izhodišče projekta je srajca, ki potuje od uporabnika do uporabnika in briše meje lastništva ter izključuje pojem imeti. V ospredje postavlja model delitve in sodelovanja, v katerem sodelujejo modni oblikovalci, drugi ustvarjalni posamezniki, uporabniki in podporniki. S povezovanjem ustvarjajo skupnost, ki v domači pa tudi širši prostor vnaša drugačen odnos do materialnih dobrin in okolja in predvsem do ljudi.
Srajca je vez med oblikovalcem in uporabnikom. Oblikovalec kot prvi uporabnik nosi srajco sam. Ključnega pomena je aktivno sodelovanje uporabnikov, saj se z njimi začne potovanje srajce. Vsak uporabnik nosi srajco največ deset dni. Nato se bo srečal z naslednjim uporabnikom in mu predal srajco ali pa jo vrnil na »shirting info point«. Točka SIP (shirting info point) deluje od torka do sobote med 16. in 19. uro v Mestni galeriji v Ljubljani.
