Izumov na področju avtomobilizma je bilo v preteklosti nešteto, a vedno je težko izbrati, kdo je bil prvi. Malo natančnejši pogled pove, da so nekateri izumi veliko starejši, kot bi pričakovali. Danes so izumi plod dela številčnih ekip strokovnjakov, pionirji pa so velikokrat delovali sami, oboroženi le s svojo inspiracijo in neskončno iznajdljivostjo, njihove iznajdbe pa nam še danes olajšujejo življenje na cesti.
Šestnajstvaljni motor: Cadillac
Motor so razvili za bogate in najmogočnejše, ki se tudi v času gospodarske krize v začetku 30. let prejšnjega stoletja niso hoteli odpovedati prestižu. Pri Cadillacu so bili postreženi v najboljši možni meri, saj so leta 1930 vgradili motor V16 skupaj s sinhroniziranim menjalnikom. Delovna prostornina motorja je znašala 7,4 litra, zmogel pa je dokaj skromnih 165 konjičev. To je zadostovalo za največjo hitrost 160 km/h. Po desetih letih je motor izginil iz prodajnih salonov, nadomestili so ga za tiste čase vedno bolj običajni »skromni« osemvaljniki. V sodobnem času so se opogumili pri Bugattiju, šestnajstvaljnik v veyronu zmore 1001 konja, kar ga požene do 370 km/h.
Električno dviganje šip: Buick
Nekoč je vse opravila roka: dviganje in spuščanje šip je bilo desetletja samoumevno delo rok, šele v 80. letih prejšnjega stoletja je počasi prišlo v modo električno dviganje. Najprej v prestižnejših modelih in znamkah, z doplačilom seveda. Tako je GM inženir Harley Earl že leta 1938 skonstruiral električno pomične šipe za Buickov model Y. Že v 50. letih je bila električna pomoč standardni del opreme pri Cadillacu in Buicku.
Hibridni pogon: Porsche
Uganete, kdaj je na cesto zapeljal prvi avtomobil, pri katerem sta bila na voljo tako bencinski kot električni pogon? Je bila to leta 1997 Toyota, ko je začela s prodajo priusa? Ne, izumitelj hibridnega pogona je začetnik dinastije Ferdinand Porsche, ki je bil star 27 let, ko je leta 1902 predstavil model »mixte-wagen«. V sodelovanju z Ludwigom Lohnerjem, dunajskim izdelovalcem kočij, je v Daimlerjev štirivaljni avtomobil vgradil še baterijo, generator in elektromotor, ki jih je namestil v pesti sprednjih koles. Model mixte je tako, ko je miroval bencinski motor, poganjal elektropogon. S tem avtomobilom so vsak dan v šolo vozili Ferryja in Louise Porsche.
Klimatska naprava: Studebaker
Ko so bili v Evropi vozniki veseli, če je imelo njihovo vozilo sploh ogrevanje ali ventilator, so se Američani že vozili v ohlajenih avtomobilih. Konec 30. let je podjetje Studebaker kot prvo serijsko začelo vgrajevati klima napravo v model commander. V Evropi je prva klima naprava prišla šele dolga leta po drugi svetovni vojni, na primer leta 1961 v mercedesu 300 SE. Danes je samoumevna, ne glede na velikost ali razred avtomobila.
Ogledalo z zatemnitvijo: Mercedes
Noč, dež in voznik za vami ima očitno spet previsoko nastavljena žarometa. Bleščanje v potniško kabino je moteče, še najbolj za voznika, zato je nek premeteni inženir pri Mercedesu že v začetku 50. let prejšnjega stoletja izumil vzvratno ogledalo z možnostjo zatemnitve. Da je danes v času elektronike in senzorike povsem samoumevno, da to, da se vozniku ne blešči, prevzame samodejni sistem zatemnitve ogledala, je tudi razumljivo. Poleg tega so tudi žarometi danes drugačni, če bi jih le vozniki znali pravilno uporabljati.
Tempomat: Chrysler
Samodejni menjalnik v pozicijo D in potem z 88 km/h neprekinjeno naslednjih 3000 milj ravne ceste. Nič čudnega, da tempomat lahko izvira le iz ene države: ZDA. Chrysler ga je začel že leta 1957 vgrajevati v model imperial, le da takrat še ni bila izumljena elektronska senzorika. Zato tudi ni bil opremljen z nekaterimi funkcijami, ki so danes samoumevne, na primer ponovnim samodejnim pospeševanjem na prej nastavljeno hitrost. V Evropi je preteklo še 20 let, preden je luč sveta ugledal prvi tempomat. Na primer v vrhu Mercedesove takratne ponudbe, modelu 450 SEL 6,9, kar ni nič presenetljivega, avtomobil je bil v prvi vrsti namenjen za prodajo v – ZDA.
ABS: Jensen
Pritisk na stopalko za zavoro, cviljenje pnevmatik, drsenje po cesti brez nadzora. Črne sledi pnevmatik na asfaltu so bile lep dokaz za zaviranje v sili, z njihovo dolžino so policisti izračunali tudi hitrost vožnje. Danes pri nas noben novi avtomobil ne zavira brez sistema ABS, ki je elektronsko nadziran. Največja prednost: voznik lahko tudi pri polnem zaviranju usmerja vozilo z volanom. Prva, ki je to tehnologijo uvedla v prodajo, je bila britanska znamka Jensen. Po hidravličnem sistemu so vozilo s takimi pomagali preskušali že pri Voisinu leta 1920, od leta 1978 pa je »polnokrvni« sistem ABS znamke Bosch našel pot v nekatere prestižnejše znamke, BMW in Audi.
Deljiva zadnja klop: Fiat
Naj si bo mali avtomobil, športni terenec ali karavan, delno zložljiva zadnja klop je danes standard pri večini vozil na trgu. Celo številne štirivratne klasične limuzine imajo ta pripomoček, ki še kako poveča prtljažni prostor. Nedeljiva zložljiva zadnja klop je sicer luč sveta ugledala že v zgodnjih 60 letih, na primer v legendarni katrci, a deljivo zadnjo klop so prvi »videli« pri Fiatu, ki je leta 1978 z njo opremil model 127 sport. Prednosti: uporabnik je lahko naložil tudi malce bolj okoren tovor, pa še tretjega potnika povrh.
Navigacijski sistem: Honda
Globalni pozicionirni sistem (GPS), v ljudskem jeziku navigacija, s pomočjo satelitov določa, kje trenutno se nahajamo in nam kaže pot do želenega cilja, saj je na zaslonu prikazan tudi ustrezen zemljevid, po katerem se gibljemo. Pred 30 leti je bila seveda še znanstvena fantastika, danes pa je na dosegu za vsak žep. Serijsko vgrajeni sistemi so enostavnejši za uporabo, saj so vključeni v delovanje vozila. Njihove prednosti so že leta 1981 prepoznali pri Hondi z elektronskim tako imenovanim »žirocatorjem«, ki so ga vgradili v hondo accord za japonski trg. Leta 1987 je sledila Toyota, 1994 BMW in leto kasneje Mercedes.
