V ta namen sem z istim pismom seznanila Vlasto Nussdorfer, aktualno varuhinjo, in jo v njem prosila za mnenje glede svojega predloga o trenutno (pravno) nedefinirani obliki neke avtonomne institucije državljank in državljanov (volilk in volilcev), ki bi bedela nad uresničevanjem njihovih interesov. Varuhinjin odgovor sem že prejela.
Takole odgovarja (citiram za mojo pobudo najpomembnejši del) : »(…) na načelni ravni lahko rečemo, da je nadzornih mehanizmov, ki jih zagotavlja država na področju volitev, že kar nekaj (inšpekcije, Računsko sodišče Republike Slovenije, kazenskopravno varstvo, civilnopravno varstvo). Seveda pa to ne pomeni, da se zainteresirani državljani ne bi smeli združiti za ta namen. (…)«.
Zakaj je pri naštevanju izpuščeno Ustavno sodišče Republike Slovenije, (mi) ni razumljivo. Morda le pomotoma? Vse lepo in prav, formalnostim zadoščeno, a kako se zoperstaviti partitokraciji, vladavini političnih strank, ki jih je v Sloveniji uradno registriranih že več kot devetdeset (90). Naj ustanovimo še eno? Morda politično stranko ponižanih in razžaljenih? Prav takšno bi si želela, celo soustanoviti bi jo pomagala.
A ne! Vztrajam, da se ta moj predlog obravnava pri Varuhu človekovih pravic RS, tudi v sodelovanju z laično javnostjo, kar je še najpomembneje, saj je ta praviloma izvzeta pri obravnavi vprašanj, ki se v prvi vrsti tičejo prav nje. In sem v ta namen naredila korak dlje: svoj predlog tokrat opiram na strokovno pobudo Jerneja Rovška, nekdanjega varuhovega namestnika, katerega ideja o oblikovanju centra za človekove pravice in pluralno sestavljenega foruma pri varuhu (Pravna praksa št. 3/2014, Širitev pristojnosti Varuha na zasebne subjekte?) je morebiti še najbližja moji prastari ideji.
Da imamo ustavno pravico do zdravega življenjskega okolja, tudi političnega, pa poudarja v Dnevniku prav Vlasta Nussdorfer. To zdaj lahko deluje združeno – z dvema namenoma in enim ciljem: zagotovitev politične higiene, ne samo govorjenje in pisarjenje o njej.
Na moji dve pismi z isto tematiko sta se doslej oglasila tudi že dva Dnevniku zvesta bralca in pisca pisem: Janez Krnc in Zdravko Petrič. Obema nameravam odgovoriti posebej, saj njuni pismi narekujeta premišljen, tehten odgovor.
Ida Čuden Rebula, Sežana
