Z obema prispevkoma se absolutno strinjam, saj sem na to temo večkrat pisal. O tej temi so že precej napisali tudi drugi avtorji, ki so opozarjali na kršenje ustave v zvezi s tem.

Početje političnih strank sem opredelil kot sistemsko korupcijo. Stranke tako ravnajo, ker so pač agenti kapitala. Ker tudi v svetu kapitala divja velik boj za prevlado oziroma za pridobivanje pozicij na račun drugih, se ta tekma prenaša na politične stranke. Če so v začetkih tako imenovane parlamentarne demokracije državljani še imeli kaj vpliva, se je v zadnjih 70 letih to korenito spremenilo v korist kapitala.

Precej nas je že, ki vemo za ta problem. A mene je vedno zanimalo, kako to spremeniti, po možnosti na miren način.

O tem sem precej razmišljal, preštudiral kar nekaj drugačnih ureditev. Zato izkoriščam priložnost, da predstavim svojo vizijo. Vesel bi bil mnenj ali še boljših predlogov. Na določen način se nam vsem skupaj mudi, volitve se bližajo. Sicer se bomo skozi 4. industrijsko revolucijo cijazili s parno lokomotivo, kot je lepo ponazoril Krnc.

V Sloveniji bi imeli 88 občin, v vsaki bi izvolili po enega poslanca, 2 bi prispevali manjšini. Seveda župani ne bi smeli kandidirati. Še pred tem bi morali organizirati široke razprave strokovne in zainteresirane javnosti o sociali, zdravstvu, zunanji politiki, obrambi, izobraževanju, gospodarstvu, pravni ureditvi in še marsičem, kar zadeva državljane v državi. Sklepi teh razprav bi morali biti sprejeti na referendumu in biti obvezna usmeritev vsake nadaljnje vlade. Samo na tak način bi bilo mogoče izvesti resne strukturne reforme, ki se jim aktualna vlada izogiba kot hudič križa.

Volitve bi morale biti obveznost in ne zgolj pravica. Večkratna neupravičena volilna abstinenca bi morala biti sankcionirana, bodisi finančno bodisi z izgubo določenih drugih pravic. Na tak način bi bile volitve mnogo bolj legitimne in poštene, kot je to zdaj. In zmanjšala bi se vpliv in moč političnih strank. Praksa držav, ki imajo tako ureditev, je več kot pozitivna.

Menim, da politične stranke ali gibanja ne bi smeli prejemati apanaže iz državnega proračuna. Financirajo se naj izključno s članarino.

Tudi v parlamentu je treba bistveno izboljšati higieno. Poslanec ali član vlade, ki bi bil pravnomočno obsojen, bi moral biti avtomatično razrešen. Takoj bi morali ukiniti parlamentarne preiskovalne komisije, saj prav nobena ni dala končnega rezultata, poslanci kot člani pa so dobivali mastna plačila. Rezultat teh komisij je samo poglabljanje razdora med Slovenci. Poslanci naj se ukvarjajo samo z delom v dobrobit državljanov, za izhodišče bi imeli sklepe razprav kot usmeritev vlad.

Ravno tako bi morali prepovedati ameriške trike, kot sta obstrukcija sej parlamenta in lobiranje.

V vladi bi smelo biti največ osem ministrov, javno upravo je treba nujno izločiti iz javnega sektorja. Če stanje pri nas primerjamo s Švico: tam je 7,7 milijona prebivalcev, v javni upravi kljub 27 kantonom in polkantonom dela 14.700 zaposlenih, v vladi je 8 ministrov, od tega je eden predsednik vlade, ki pokriva zunanje zadeve. Slovenija ima 2 milijona prebivalcev, v vladi 16 ministrov in še dva brez listnice, v javni upravi direktno zaposlenih 33.485 (podatek Fursa), indirektno pa še 32.000.

Kakšna je razlika v učinkovitosti, je verjetno znano.

In na koncu: moja edina želja je, da bi Slovenija postala privlačna perspektiva za mlade, ki množično zapuščajo domovino.

Zdravko Petrič, Kostanjevica na Krki