Po razglasitvi datuma volitev v slavnostni dvorani Narodne galerije v Ljubljani je predsednik državnega zbora Milan Brglez dejal, da bi moral biti predsednik države nekdo, ki »svojo avtoriteto udejanja z opredeljevanjem do perečih družbenih dilem«. Ob tej priložnosti je znova zavrnil možnost, da bi sam kandidiral za ta položaj.
Pahor je veliki favorit
Za zdaj se zdi, da bomo 22. oktobra dobili samo odgovor na vprašanje, ali bo sedanji predsednik Borut Pahor že v prvem krogu dobil več kot polovico glasov ali pa bomo šli volivci na volišča tudi tri tedne pozneje. Če bo zmagal, bo postal prvi po Milanu Kučanu, ki bi bil izvoljen za ponovni petletni mandat. Janez Drnovšek je kandiral samo enkrat, Danilo Türk pa je leta 2012 izgubil proti Pahorju.
Nastop na oktobrskih volitvah je do zdaj javno napovedalo 15 oseb, vendar jih bo verjetno manj kot polovica vložila tudi uradno kandidaturo. Za to morajo najpozneje nekaj dni pred koncem septembra dobiti podporo politične stranke, desetih poslancev oziroma podpise pet tisoč volivcev.
Nekaj možnosti, da bi se poleg Pahorja uvrstili v drugi krog, javnomnenjske raziskave in mediji pripisujejo predsednici Nove Slovenije Ljudmili Novak, veleposlaniku v Makedoniji Milanu Jazbecu ter županu Kamnika Marjanu Šarcu. Vsi so bili doslej zadržano kritični do Pahorja, ko so poudarjali, da Slovenija potrebuje »resnega« predsednika. Še najdlje je šel nekdanji novinar in komik Šarec, ki je v reviji Obrazi na vprašanje o priljubljenosti Pahorjevih fotografij, objavljenih na spletnem omrežju instagram, odgovoril, da »na instagramu težko rešuješ državo«.
Največji parlamentarni stranki še brez kandidatov
Več parlamentarnih strank se še ni odločilo, koga bodo predlagale ali podprle za predsednika. Podpredsednica Levice Violeta Tomić nam je povedala, da o tem še niso razpravljali, prav tako še ni odločitve v DeSUS, ki bi po neuradnih podatkih lahko podprla Pahorja. Kot najverjetnejša kandidatka vladajoče SMC se neuradno omenja ministrica za izobraževanje in nekdanja prodekanka ljubljanske ekonomske fakultete Maja Makovec Brenčič. Menda naj bi se odločila med poletjem.
Tudi največja desničarska stranka SDS še ni razkrila svojega kandidata oziroma kandidatke. Podpredsednik stranke Milan Zver je februarja dejal, da ima največ možnosti evropska poslanka Romana Tomc, ugibalo pa se je tudi o poslanki Evi Irgl. Sodeč po neuradnih izjavah ter po zapisu na spletni strani Wikipedia je k njima treba prišteti tudi Verico Trstenjak. Nekdanja generalna pravobranilka na sodišču EU v Luksemburgu je potrdila, da »je bilo letos več ponudb in predlogov tako s strani pravnih kot fizičnih oseb, politikov in civilne družbe«. Vendar pravi, da obstajata dva razloga, zakaj še ni razmišljala o kandidaturi. Do izteka pogodbe leta 2018 želi predavati na dunajski univerzi in moti jo, da je predsedniška funkcija »v zadnjem mandatu žal prikazovana le kot forma, ki ne potrebuje vsebine«.
Kandidiranje »na prvih ali drugih volitvah« je napovedal tudi nekdanji sodnik na evropskem sodišču za človekove pravice Boštjan M. Zupančič. Dejal je namreč, da mediji v zadnjih tednih poročajo o njem, ker želijo to kandidaturo preprečiti. Mediji, blizu stranki SDS, so mu ob teh, po mnenju mnogih nestrpnih in nedostojnih izjavah, stopili v bran, a njegovo napoved kandidature je predsednik SDS Janez Janša označil kot zaroto. Na spletnem omrežju twitter je Janša zapisal, da bo Zupančič kandidiral kot lažni desničarski kandidat.
