Španija je bila vse od vojne v Iraku na muhi mudžahidov. Potem ko je državo leta 2004 po desetletjih levičarskega in baskovskega separatističnega terorizma Ete doletel največji napad v zgodovini – v skorajda simultanih eksplozijah na vlakih madridske postaje Atocha je bilo ubitih 191 ljudi – je bila Španija dokončno v vojni z mednarodnim terorizmom. Toda podatki minulega poldrugega desetletja kažejo, da je Španija po Franciji druga najbolj ogrožena država EU zaradi terorizma, glavnino svojih protiterorističnih aktivnosti in obsodb pa usmerja zoper domači in ne mednarodni terorizem. V štirih desetletjih terorizma Ete je bilo ubitih več kot 800 ljudi.
Po podatkih Europola je bilo med letoma 2006 in 2013 v Španiji 1082 terorističnih napadov, glavnino teh pa so zagrešile Eta in druge separatistične skupine. V tem času je bilo tudi največ aretiranih zaradi sumov terorizma, kar 1022. Pred španskimi sodišči, ki v EU najbolj učinkovito izvajajo sodne procese zaradi terorizma, je pristalo več osumljencev domačega terorizma kot mednarodnega. Razlog, zakaj v Španiji doslej ni bilo številnejših napadov mudžahidov, strokovnjaki med drugim pripisujejo predvsem dejstvu, da so muslimani v Španiji bolje integrirani in ne živijo v getih, kjer je možnost radikalizacije večja. Prav tako so oblasti izvedle več preventivnih aretacij.
Po napadih v Madridu prevetritev varnostnega aparata
Čeprav se je Španija razen napadov v Madridu in Barceloni izognila večjim terorističnim napadom mudžahidov na svojih tleh, se oblasti že leta zavedajo, da država vendarle ostaja tarča islamistov. Od leta 2014 je dvakrat povečala stopnjo ogroženosti zaradi terorizma. Prvič zaradi informacij, da se iz Iraka, Sirije in z območja Sahela začenjajo v državo vračati njihovi državljani, ki so se odšli borit na stran mudžahidov. Od 130 do 250 naj bi se jih podalo v džihad na Bližnji vzhod, kar je sicer precej manj od nekaterih drugih držav članic EU (Francija – 900, Nemčija – 760, Velika Britanija – 760). Drugič pa je stopnjo ogroženosti povišala po terorističnem napadu na francoski satirični tednik Charlie Hebdo. Odtlej stopnja ogroženosti na petstopenjski lestvici ostaja na četrti, predzadnji stopnji (peta stopnja pomeni grožnjo skorajšnjega napada). Španija ostaja tarča islamskega terorizma iz več razlogov. Ne zgolj zaradi sodelovanja države v protiteroristični koaliciji proti Islamski državi (IS), temveč tudi zaradi prepričanja med mudžahidi IS ali Al Kaide, da je treba območje al Andalus (zgodovinsko arabsko ime za Iberski polotok) »ponovno zavzeti«. Veliki deli današnje Španije in Portugalske so namreč bili vse do 15. stoletja pod nadzorom islamskega kalifata, mudžahidi pa želijo to nekdanjo območje ponovno »osvoboditi španske nadvlade«.
Španski varnostni organi so po terorističnih napadih leta 2004 prevetrili svojo strukturo in delovanje. Pod okriljem notranjega ministrstva so ustanovili poseben protiteroristični center in predvsem v policiji in glavni varnostni agenciji okrepili kadrovsko zasedbo za boj proti terorizmu. Kljub temu je bil v letih finančne krize proračun varnostnega aparata zmanjšan in se danes še ni vrnil na predkrizno raven. Ta čas se približno 3000 ljudi v španskem varnostnem aparatu ukvarja zgolj z odkrivanjem in preprečevanjem terorističnih napadov. V primerjavi s skromnimi 140 zaposlenimi, ki so pred napadi leta 2004 spremljali aktivnosti mudžahidov, gre torej za 1250-odstotni porast.
Okrepljeno sodelovanje z afriškimi in evropskimi varnostnimi službami
Od leta 2004 jim je vse do napada v Barceloni in Cambrilsu uspelo preprečiti več terorističnih napadov, številni osumljenci verskega terorizma pa so se znašli za zapahi. Okoli 700 terorističnih osumljencev je bilo v zadnjih 13 letih aretiranih. Več kot sto obsojenih je svoje zaporniške kazni že odsedelo, španske oblasti pa so jih nato za deset let izgnale iz države. Za napade na madridsko železniško postajo Atocha so leta 2007 obsodili 21 osumljencev, od teh so trije prijeli zaporne kazni 40.000 let, a jih bodo po španski zakonodaji odsedeli največ 40.
Sočasno s sprejemanjem protiteroristične strategije leta 2012 in akcijskim načrtom proti radikalizaciji muslimanov so španski varnostni organi okrepili sodelovanje s tujimi agencijami. V zadnjih letih so izvedli več aretacij posameznikov na svojih tleh, ki so prek sistema Hawala (neformalne izmenjave denarja) financirali teroristično organizacijo Islamske države. Leta 2015 so razbili teroristično celico, ki je pripravljala napad v Madridu. Skupaj z britanskimi in nemškimi varnostnimi organi so letos junija razkrinkali teroristično celico na Palmi de Mallorci, kjer so novačili mlade za džihad na Bližnjem vzhodu. Tesno sodelujejo tudi z maroškimi oblastmi, s katerimi so v zadnjih dveh letih izvedli deset skupnih operacij in razkrinkali več celic mudžahidov, ki so novačili mlade za Islamsko državo. Izboljšali so tudi varnostno sodelovanje z Alžirijo, Malijem in Mavretanijo, njihove varnostne organe pa v boju proti terorizmu (predvsem Al Kaidi v Magrebu) podpirajo finančno. Varnostni organi Španije naj bi v državi trenutno spremljali okoli 1000 osumljencev, povezanih s terorizmom, prisluškovali naj bi vsaj 500 telefonom, proti 259 posameznikom pa vodijo uradni preiskovalni postopki.
