Grčija poskuša privabiti čim več kitajskih investicij, potem ko je lani kitajskemu državnemu podjetju Cosco prepustila pristanišče Pirej. Pričakovati je, da bodo Atene pri tem uspešne, saj investicije koristijo zlasti Pekingu. Pirej je na primer zelo pomemben za transport kitajskega blaga, ki po pomorskem delu nove svilne poti prek Sueškega prekopa prihaja do srednje in zahodne Evrope. Vendar so lahko prav tako zadovoljni Grki, saj tudi s pomočjo kitajskih investicij – po sedmih letih suhih krav oziroma recesije – oživljajo gospodarsko rast. Gotovo je tudi za Grke dobro, da je Pirej, ki je bil še leta 2006 enajsto največje pristanišče v Sredozemlju, lani že tretje. Lani se je tako število zabojnikov povečalo za 30 odstotkov. Tudi tako se zmanjšuje brezposelnost v Grčiji, ki je s 23 odstotki daleč največja v Evropi (Španiji jo je uspelo v zadnjih letih zmanjšati s 27 na 18 odstotkov).
In dejstvo, da je Kitajska pripravljena toliko vlagati v Grčijo, kaže, da najbolj problematična članica EU okreva. Vsekakor poskušajo Kitajci čim bolj izkoristiti grško krizo za ugodne prevzeme in druge posle, a njihove investicije spodbujajo tudi druge tujce k investiranju in grškim podjetjem pomagajo, da se spet postavljajo na noge, vse skupaj pa zmanjšuje brezposelnost in povečuje davčne prihodke države.
Velika vlaganja v energetiko
Pirejsko pristanišče tako še zdaleč ni edina kitajska naložba v Grčiji. Maja letos je grški premier Aleksis Cipras obiskal Peking in podpisal triletni dogovor o spodbujanju kitajskih investicij. Ta sporazum in Ciprasov prihod na Daljni vzhod sta bila del velikega mednarodnega srečanja, ki ga je gostil kitajski voditelj Xi Jinping v zvezi s projektom svilne poti, s katerim naj bi se poglobilo gospodarsko povezovanje Azije, Evrope in Afrike. Maja so Grki v Pekingu podpisali dva pomembna poslovna sporazuma. V enem se je kitajsko državno podjetje za energijo Shenhua zavezalo, da bo vložilo tri milijarde evrov v obnovljive vire energije in posodobitev več vrst elektrarn. Drugi sporazum ureja kitajsko investicijo v telekomunikacije v vrednosti 482 milijonov evrov. Junija je kitajski energetski gigant Grid, ki je prav tako v rokah države, za 320 milijonov evrov pridobil 24-odstotni delež v Admieju, grškem operaterju za električno omrežje. Veliko kitajsko investicijsko podjetje Fosun, ki mu pomaga kapital iz Abu Dabija, pa se zdaj pogaja o osemmilijardni investiciji v staro atensko letališče Elliniko, kjer bo nastal velik hotelski kompleks.
Še vedno pa so davki v Grčiji previsoki za kitajska zasebna podjetja, ki veliko bolj kot državna pazijo na vsak vloženi juan. Poleg tega v Grčiji ni brezcarinskih območij, kot so na Poljskem, v Albaniji in Bolgariji. Je pa zato v Grčiji vse več kitajskih turistov, samo lani se je njihovo število povečalo za 30 odstotkov.
Končno gospodarska rast
Vse to poteka v okviru načrta grške vlade za privatizacije. Cipras je namreč v zameno za sedanja tuja posojila obljubil, da bo s privatizacijami v naslednjih petih letih dobil 50 milijard evrov. Zdi se, da bo to težko izpolnil, saj so po letu 2011 grške vlade s 35 privatizacijami iztržile komaj 3,4 milijarde evrov. Vendar pa zdaj tujce k naložbam spodbuja gospodarska rast, ki je v letih 2010–2016 ni bilo in bi letos lahko dosegla 2 odstotka, prihodnje leto pa že 2,5 odstotka. Najbrž se bo položaj Grčije še izboljšal po nemških parlamentarnih volitvah konec septembra, saj se nato Angela Merkel ne bo več bala svojih volilcev in tuji upniki bi lahko odpisali večji del grškega javnega dolga, ki presega 180 odstotkov BDP.
