Danes ni lahko biti Grk. Pogajalska taktika Sirize, stranke, ki je slavila na volitvah, je državo pripeljala v razburkane vode. Sklic referenduma je prvi v 41 letih, tehnično insolventna vlada pa si ne more privoščiti niti 20-milijonskega računa zanj.
O čem odločajo Grki?
Volilci naj bi z odgovori na (nejasno) referendumsko vprašanje odločali o ponudbi mednarodnih posojilodajalcev (Evropska centralna banka, Mednarodni denarni sklad in evropska komisija). O ponudbi, ki je v pogajalski ruleti že davno izginila z mize. Evropski politiki in opozicija v atenski vladi želijo Grke po drugi strani prepričati, naj glasujejo o obstanku v območju evra. »Ne« pelje Grčijo v drahmo in še večjo bedo, žuga evropska elita, »da« v pogajanja in novo pomoč. Javnomnenjske raziskave kažejo, da bodo zmagovalno enozložnico določili odstotki.
Zelo pomembno vlogo bi lahko odigralo dejstvo, da se referenduma ne bodo mogli udeležiti številni izseljenci, saj bi se morali zglasiti na matičnem volišču. Takšnih je blizu pol milijona. Tesni predvolilni izidi kažejo tudi, da Grki niso povsem nasedli politični propagandi – bolj ali manj je jasno, da bodo pogajanja potekala še naprej ne glede na izid referenduma. Edina razlika bo, kdo jih bo vodil na grški strani. Finančni minister Janis Varufakis je že napovedal odstop v primeru zmage »da«, podobno je namigoval tudi premier Aleksis Cipras.
Nemci stopnjujejo pritiske
Skoraj 75 odstotkov Grkov si želi ostati v območju evra. A tam si jih, vsaj ne pod vodstvom Sirize, večina severnih zaveznic, skoncentriranih okoli Berlina, ne želi. Po mesecih ostrih napadov finančnega ministra Wolfganga Schäubla se je s svojim predlogom oglasil tudi ugledni ekonomist Hans-Werner Sinn, direktor münchenskega inštituta Ifo. Grčijo bi samo začasno poslal iz evra. Devalvacija domače valute (predvidoma drahme) naj bi jim pomagala do večje konkurenčnosti. A vprašanje je, kakšni bi bili pogoji za grški povratek k evru. Verjetno bi bili precej ostrejši kot leta 2000.
Guverner nemške centralne banke Bundesbank Jens Weidmann medtem odkrito lobira proti ukinitvi zasilne likvidnostne pomoči (ELA) grškim bankam, ki naj bi imele po navalu upokojencev na računih le še 500 milijonov evrov. Želja bi se mu lahko izpolnila že v ponedeljek, ko naj bi po besedah guvernerja avstrijske centralne banke Ewalda Nowotnyja ECB ukinila 89 milijard pomoči grškemu bančnemu sistemu. Brez denarja bi banke pristale v stečaju, Grčija pa pri izhodnih vratih območja evra.
Niti na mednarodnem političnem parketu niti v Grčiji še ni zatišja, ki običajno zavlada pred nevihto, tokrat napovedano za dni po nedeljskem referendumom. Medtem ko prvi mož opozicije Antonis Samaras s kampanjo za »da« odkrito naskakuje oblast, bi obrambni minister Panos Kamenos, prvi mož desničarsko usmerjene koalicijske stranke Anel, Grke popeljal v čas vojaške diktature: »Vojska lahko vselej zagotovi notranjo stabilnost Grčije.« Mnogi Grki se zdaj sprašujejo, ali jih lahko doleti še državni udar.
Sploh še obstaja rešitev?
Vse bolj je jasno, da Grkom tudi 29,1 milijarde evrov, kolikor je v predlogu o tretjem paketu pomoči zahteval Cipras, ne bo dovolj. IMF je pred dnevi objavil analizo, ki pravi, da potrebujejo Atene približno 60 milijard evrov svežih sredstev in odpis znatnega dela dolgov, če želijo naslednja tri leta preživeti gospodarsko stabilno: »Tudi ob ugodnem financiranju do konca leta 2018 bi grški javni dolg še desetletja ostal izjemno visok in občutljiv za šoke.« Očitno se pogledi IMF korak za korakom usklajujejo s pogledi ministra Varufakisa, ki vztrajno poudarja, da brez odpisa ne bo rešitve.
Nazadnje je odpis predlagal včeraj. Na pogajalsko mizo je po dostopnih informacijah vrgel predlog, po katerem bi mednarodni posojilodajalci Grkom odpisali 30 odstotkov javnega dolga (trenutno znaša ta več kot 330 milijard evrov), plačilo glavnic pa prestavili za 20 let. V primeru, da bi prišlo do unovčevanja jamstev reševalnemu skladu EFSF, bi Slovenci ostali brez nekaj sto milijonov evrov. Varufakis trdi, da je dogovor tako rekoč sklenjen, čaka le še na potrditev v ponedeljek. »Popolna izmišljotina,« na to odgovarja šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem.
