Na drugi strani imamo periferne evropske države, ki lahko pričakujejo intervencije ECB na trgu obveznic in s tem ublažitve dviga zahtevane donosnosti njihovih obveznic. ECB ima za razliko od leta 2010 na voljo kar nekaj mehanizmov in skladov, ki lahko ublažijo posledice grškega defaulta. Vprašanje pa seveda ostaja, ali bo potem Grčija še ostala v EU.
Če malo špekuliramo, se bodo pogajanja tudi tokrat uspešno končala s kompromisom. Rusija je dala namreč jasno vedeti, da v njenem proračunu ni predvidena pomoč za Grčijo. Bo pa najbrž treba v prihodnje prenoviti obstoječi program pomoči Grčiji. Tako kot živijo ZDA z bankrotirano Kalifornijo, bo morala tudi Evropa živeti z bankrotirano Grčijo.
Ali so padci delnic na Ljubljanski borzi posledica grške krize? Kljub vsemu ostaja pri nas na prvem mestu med finančnimi novicami privatizacija. Neprodaja Telekoma je naredila svoje. Vse bolj je pod vprašajem prodaja Cinkarne. Za zdaj trg verjame v dokončanje prodaje Pivovarne Laškega, Žita in Alpetourja. Če se ozremo po svetu, to ni nič neobičajnega. Če se pač interesi kupcev in prodajalcev ne srečajo, ne pride do posla. Škoda je le, da smo Telekom v zadnjem desetletju spravili na neto 344 milijonov evrov dolga in v zadnjih treh letih iz njega pobrali za 185 milijonov evrov dividend. Najbrž mu bomo morali pustiti malo zadihati, da bo zagnal nov investicijski cikel. Treba bo dvigniti maržo EBITDA in se še bolj spopasti s konkurenco na področju novih tehnologij. Če nam to ne bo uspelo, bo zgodba čez leto in dan kaj klavrna. In to ne glede na to, ali bo Telekom portfeljska, pomembna ali strateška naložba. Še zmeraj bo Telekom z neizprosno konkurenco na trgu.
