Ker javni prevoz oseb na Blejski otok ponuja samo Združenje Pletna, lahko svoje storitve prodaja po višji ceni, kot bi jih v pogojih proste konkurence. Potrošniki se namreč ne morejo obrniti na drugega ponudnika. Takšno omejevanje konkurence na trgu vodi v višje cene oziroma nižjo kakovost storitev, je v svoje mnenje o javnem prevozu potnikov na Blejski otok zapisala Javna agencija RS za varovanje konkurence v mnenju, ki ga je izdala ta teden.
Analize omejevanja konkurence na Bledu so se v agenciji lotili na podlagi prijave in poziva k ukrepanju zaradi enotne cene vseh izvajalcev javnega prevoza oseb s pletnjo na Blejski otok, ki stane 14 evrov na osebo. Za ta znesek naj bi se pletnarji kartelno dogovorili, na poskus izvajanja linijskih prevozov podjetja blejske župnije Blejski otok, d. o. o., pa so se lani spomladi ostro odzvali. Kot smo poročali, so v znamenje protesta na kopno potegnili tako župnijsko ladjo kot svoje pletnje. Župnijsko podjetje je od svoje namere odstopilo, linijski prevoz oseb na otok po ceni 11 evrov na osebo pa so z električnim čolnom začeli izvajati pletnjarji.
A ti so bili nad mnenjem agencije presenečeni, komentirati pa ga ne želijo, dokler ga ne preučijo, pravi novi predsednik Čolnarskega združenja Pletna Bled Gregor Pazlar. »Pletnjarji smo drug drugemu konkurenca, saj vsak med nami samostojno posluje prek s. p. ali d. o. o., združenje je samo krovna organizacija,« je bil začuden.
Za omejevanje konkurence krivi tudi občina in država
Krivdo za nekonkurenčno stanje po mnenju agencije nosita tudi občina in država. Občinski akti določajo omejeno število pristanišč in vstopno-izstopnih mest, kar je po mnenju agencije zaradi omejenega prostora opravičljivo. Je pa zaradi takšne omejitve treba zagotoviti konkurenco za trg z natančnimi in nedvoumno definiranimi pogoji in merili za podelitev omejenega števila vodnih dovoljenj, sicer je konkurenca dvakrat omejena. Pristojno ministrstvo bi moralo že v zakonu predpisati pogoje in merila za izdajo vodnega dovoljenja, tako da bi lahko vsi zainteresirani ponudniki, ki izpolnjujejo objektivno in nediskriminatorno napisana merila in pogoje, konkurirali za njegovo pridobitev. Razpisi bi se morali ponavljati vsakih nekaj let, s čimer bi vzpostavili interes konkurentov po izboljšanju kakovosti storitev, tehničnem napredku in stroškovno oblikovani ceni.
Ker dovoljenje, izdano Združenju Pletna, povzroča omejevanje konkurence, agencija poziva tudi direkcijo za vode, naj po vzpostavitvi ustrezne zakonodaje preuči možnost odvzema ali spremembe dovoljenja. Po mnenju varuhov konkurence pa je nujna tudi zagotovitev transparentnih, objektivnih in nediskriminatornih postopkov izbire izvajalca prevozov v linijski plovbi, zato je treba občinski odlok o plovbnem režimu dopolniti s pravili, ki bi to omogočala. Ali bodo to storili, bodo na blejski občili lahko odgovorili po tem, ko bodo mnenje agencije preučili, pravi svetovalec župana Matjaž Berčon. Odziv na objavljeno mnenje pa v prihodnjih dneh pričakujemo tudi od pristojnega ministrstva.
Pletnjarji: Kakovost bi porušil preveč odprt sistem
V Čolnarskem združenju Pletna menijo, da bi prosti trg, če bi veljal za opravljanje prevozov potnikov na Blejski otok, lahko škodoval kakovosti storitve. »Pletnjarji še zdaleč nismo samo prevozniki, ki turiste prepeljemo po jezeru s točke A na točko B,« opozarja Prezelj. »Prizadevamo si, da bi bilo pletnjarstvo priznano kot blagovna znamka, saj se pojavlja kup ponaredkov, in kot del kulturne dediščine, za kar smo oddali vlogo Etnografskemu muzeju.«
»Vsi, ki vozimo pletnje, smo z Bleda ali iz bližnje okolice in imamo ogromno znanja, s katerim popestrimo vožnjo na otok. Večina mlajših pletnjarjev ima opravljen tečaj za lokalnega turističnega vodnika, vsi pa pasivno obvladamo vsaj tri tuje jezike,« opisuje standarde, ki so si jih pletnjarji na Bledu postavili sami, drugačen sistem pa bi jih utegnil porušiti.
