Del Venezuelcev se je danes odpravil na volišča, da izvoli 545-člansko ustavodajno skupščino, del jih je na ulicah protestiral proti volitvam, ki po trditvah opozicije pomenijo korak v diktaturo, del pa jih je preprosto ostal doma. To slednje predsedniku Nicolasu Maduru, ki je volitve napovedoval kot korak v novo obdobje države, ne diši. Ker je opozicija bojkotirala volitve, je bilo jasno, da s samo sestavo ustavodajne skupščine ne bo imel težav. Zato je bila za 54-letnega predsednika pomembna predvsem volilna udeležba: če bi bila relativno visoka, bi si novi organ s tem ustvaril videz legitimnosti oziroma bi vsaj lahko trdil, da jo ima. Tudi zato so bili javni uslužbenci, ki jih je približno 2,8 milijona, sodeč po poročanju medijev pod hudim pritiskom, da oddajo svoj glas. Cilj za oblast je gotovo bilo preseči sedemmilijonsko udeležbo, kolikšno je imel neuradni referendum opozicije pred dvema tednoma, na katerem so pozivali k vladi narodne enotnosti in predčasnim volitvam. Ankete so sicer kazale, da volitvam v ustavodajno skupščino nasprotuje sedemdeset odstotkov vprašanih.
Ugibanje o prvih potezah
Maduro pravi, da se z ustavodajno skupščino začenja »novo obdobje boja« v Venezueli. Obljublja boljšo prihodnost in opoziciji očita, da sesuva njegov socialistični program po nareku tujine. Kritiki doma in v tujini pa trdijo, da je Maduro z volitvami v ustavodajno skupščino prestopil rdečo črto. ZDA, ki so prvi kupec venezuelske nafte, denimo napovedujejo nove sankcije. Ustavodajna skupščina bo prvič zasedala 72 ur po volitvah, predvidoma torej v sredo. Kaj natančno bo počela, pa nihče ni zares pojasnil. Nekateri analitiki opozarjajo, da je v tem največja nevarnost novega organa, ki bi načeloma lahko celo odstavil predsednika. Toda namen je povsem drugačen. Prva žrtev ukrepov novega organa naj bi bila generalna tožilka Luisa Ortega, ki je letos povsem obrnila ploščo in postala goreča kritičarka Madura. Ustavodajna skupščina bi morda lahko zamenjala tudi aktualni parlament, kjer ima večino opozicija in ki je največji trn v peti Madura. Ne gre pozabiti, da je vrhovno sodišče, ki ga je Maduro napolnil s svojimi ljudmi, aprila razpustil parlament in si prilastilo zakonodajna pooblastila. Popustilo je šele pod velikim pritiskom tujine in domače javnosti. Volitve v ustavodajno skupščino se zdijo le drugačna pot do istega cilja. Analitiki ocenjujejo, da se Venezuela z njimi podaja v nejasno prihodnost in da ni izključena popolna destabilizacija države.
Med ubitimi tudi kandidat
Oblast je sicer od petka do jutri prepovedala zborovanja in proteste, toda ti so vseeno potekali, bilo je več spopadov z varnostnimi organi, goreli so avtomobili, iz Caracasa so poročali o najmanj eni eksploziji in ranjenih policistih. V nekaterih mestih niso mogli izpeljati volitev, ker so protestniki volišča razdejali. Venezuela se že od aprila srečuje z nemiri, v katerih je umrlo več kot 110 ljudi, samo ta konec tedna najmanj trije. Med ubitimi je bil tudi kandidat za sedež v ustavodajni skupščini, ki je bil domnevno žrtev ropa. ba
