Skoraj vsa Venezuela je bila v četrtek paralizirana. Trgovine so bile zaprte, številne ceste blokirane, pogosti so bili spopadi policije s protestniki, med katerimi so jih vsaj 173 pridržali, največ v Caracasu. Trije so umrli. »Dosegli smo 85-odstotno udeležbo,« je o splošni stavki proti predsedniku Nicolasu Maduru dejal Freddy Guevara, podpredsednik parlamenta, kjer ima opozicija od volitev decembra 2015 absolutno večino. Opozicija nasprotuje izvedbi volitev v ustavodajno skupščino 30. julija, ker naj bi ta na nedemokratičen način spremenila ustroj države, pa tudi zato, ker je način določanja kandidatov za poslance v prid chavistom. Po anketah, ki veljajo za razmeroma verodostojne, tem volitvam nasprotuje 70 odstotkov Venezuelcev.
Maduro, ki trdi, da so v četrtek vse tovarne in podjetja delali »stoodstotno«, je tudi pod velikim pritiskom latinskoameriških držav, ZDA pa grozijo z zaostrenimi gospodarskimi sankcijami. A vztraja pri volitvah, ki naj bi »omogočile vzpostavitev miru v državi in gospodarsko okrevanje«.
Delodajalci najbolj za stavko
V splošni stavki so sodelovali tudi študentje in del sindikatov. Nenavadno pa se sliši, da so jo najbolj navdušeno podprli delodajalci. Bojijo se, da bo ustavodajna skupščina uvedla kubanski gospodarski sistem.
Oblast, ki skupno zaposluje tri milijone Venezuelcev, veliko tudi v naftnih in drugih pomembnih državnih podjetjih, jim je zagrozila s sankcijami, če bi sodelovali v stavki. V državnem naftnem podjetju PDVSA – drugače kot pred 15 leti, ko je po večtedenski splošni stavki proti Hugu Chavezu delo izgubilo 17.000 stavkajočih – so ta četrtek delali kot običajno.
Množice Venezuelcev so zaradi kaosa, vse večje revščine ter pomanjkanja hrane in zdravil v vse težjem položaju. Maduro pa se oklepa oblasti, potem ko je nadaljeval katastrofalno gospodarsko politiko Chaveza, ki je vodil Venezuelo v letih 1999–2013. Ker Madurov režim nima več podpore med Venezuelci, poskuša uveljaviti način volitev, kjer ne bi upoštevali splošne in enake volilne pravice, kar pa je v nasprotju s temelji chavizma. Že od aprila proti temu Madurovemu projektu potekajo siloviti protesti Venezuelcev, ki ne morejo razumeti, da gre državi, izjemno bogati z nafto, lahko tako slabo.
Sesutje venezuelskega gospodarstva ni posledica nizke cene nafte, ampak podržavljenja vse naftne industrije in drugih pomembnih gospodarskih sektorjev. Pomembna državna podjetja namreč največkrat vodijo visoki oficirji, ki so slabi direktorji. O korupciji in poneverbah pa dovolj pove podatek pariškega dnevnika Le Monde: v zadnjih 20 letih je v Venezueli brez sledu izginila polovica vsega zaslužka od nafte!
Chavizem krinka za mafijsko državo
Chavizem je torej vse bolj krinka za mafijsko državo in Madurova klika vse bolj spominja na gangstersko tolpo. Med njene člane bi lahko šteli velik del generalov.
Obenem so večino od 30 milijonov Venezuelcev močno prizadele recesija, hiperinflacija in velika izguba kupne moči. Med sedmimi milijoni udeležencev nedavnega simboličnega referenduma opozicije za predčasne predsedniške volitve in proti volitvam v ustavodajno skupščino so bili tako milijoni iz vrst propadajočega srednjega razreda kot tudi milijoni iz najrevnejših slojev iz predmestij.
Portreta 14
