Kako lahko dopustimo, da v sedanjem času samo čakamo, kaj se bo zgodilo, ali bomo imeli srečo ali ne? No, pa saj je pri potresih podobno. Ne vemo, kdaj nas bo stresel, še na slabšem smo kot pri toči. Lahko samo gradimo kakovostneje, da bodo stavbe varnejše. No, tudi pri toči se lahko nekako zaščitimo z mrežami, strehami in podobnim. Teoretično je to možno storiti povsod, v realnosti pa nastopijo težave. Ali bomo širne površine prekrivali z mrežami? Koliko to stane, kdo si bo to sploh lahko plačal, kako bi take obsežne zamrežene površine vplivale na preostalo življenje, ki ga ljudje s svojim ne ravno najumnejšim bivanjem že sicer marsikje ogrožamo?
Ne, to ni rešitev za vse. Tako se res skoraj ponuja najbolj samoumeven pristop, da točo zgrabimo za vrat, še preden se nam strga z verige. Da posežemo v nevihtni oblak in zmanjšamo možnost toče že v fazi njenega nastajanja. Poskusov je bilo že veliko, a žal noben resen in znanstven pristop ni pokazal, da pri tem naredimo kaj koristnega. Morda je še najbolj vprašljivo pri vsej stvari dejstvo, da pravzaprav ne moremo natančno vedeti, kako bomo vplivali na razvoj nevihte, če bomo vanjo vnašali reagente, snovi, ki vplivajo na kondenzacijo vodne pare.
Naš poseg je torej precej nenadzorovan. Tako kot lahko dodatna kondenzacijska jedra teoretično povečajo število zrn toče v oblaku in s tem povzročijo, da bodo zrna manjša, da se jih bo na poti do tal lahko zato tudi več stalilo, pa teoretično lahko povzročimo tudi kaj drugega. Na primer, močnejše nalive, močnejše sunke vetra in podobno. Tudi nalivi in veter delajo škodo. In še nekaj, s poseganjem v nevihto sicer morda kje res zmanjšamo verjetnost toče, drugje pa bi povzročili škodo drugačne vrste. Ali je to etično? Dvomim.
Če posega ne nadzorujemo, ni odgovorno, da se ga lotevamo. Res sicer ne bomo vedeli, kako bi se oblak razvijal, če ga ne bi »posipali«, ampak zato tudi ne moremo reči, da smo kaj pridobili pri toči. Potrditev iz preteklosti nimamo, torej… Je pa po psihološki plati vsekakor spodbudneje truditi se in nekaj početi z upanjem, da nam bo uspelo, kot pa le čakati, kaj se bo zgodilo. Ampak pravijo, da ljudje največ škode naredijo z dobrimi nameni.
