Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo v imenu države Slovenije do konca prihodnjega meseca vložilo tožbo na sodišče EU zaradi »afere« s teranom, je minister za kmetijstvo Dejan Židan v Bruslju opozoril svoje evropske ministrske kolege. Akt za dodelitev izjeme Hrvaški začenja veljati z objavo v uradnem listu, ki bo predvidoma jutri, ko se hkrati tudi izteče rok za ugovor aktu.
Rok za vložitev tožbe se medtem izteče 19. septembra. Ali je vložitev tožbe, v kateri gre Slovenija na nož z evropsko komisijo, v času, ko potrebujemo njeno podporo pri implementaciji arbitražne sodbe, smotrna oziroma ali lahko vložitev tožbe zaradi terana vpliva na podporo evropske komisije Sloveniji pri arbitraži, minister Židan zanika. »Ocenjujem, da to nikakor ne bo vplivalo na podporo evropske komisije pri implementaciji arbitraže,« je dejal.
Židan in Erjavec glede tega usklajena
»To je običajen postopek, ki se ga poslužujejo članice EU. Vsako leto je vloženih do 40 takih tožb zoper evropsko komisijo. O tem sva tudi večkrat govorila s komisarjem Philom Hoganom, ki mi je sam svetoval, da naj Slovenija, če se torej ne strinja z argumenti, s katerimi je bila uveljavljena izjema za Hrvaško, poskuša s pravnimi sredstvi,« je dejal Židan. Zatrdil je, da sta o tem usklajena tudi z ministrom za zunanje zadeve Karlom Erjavcem in da je vsa zadeva tudi »koalicijsko in politično usklajena«.
Osnutek tožbe je že pripravljen, trenutno pa ga pregleduje državno pravobranilstvo, je dejal minister. Pri tem sodeluje tudi Civilna iniciativa za spoštovanje zaščite vina teran, ki jo predstavlja vinar Marjan Colja. »Že januarja je bilo bolj ali manj jasno, da se bo bitka za teran odvila na sodišču, saj smo takrat izvedeli, da pri dodeljevanju izjeme Hrvaški ni bil upoštevan niti en sam slovenski strokovni argument, da je šlo torej samo za politično odločitev,« je rekel. Po Coljevih besedah lahko sicer takšne tožbe trajajo tudi do dve leti.
Slovenijo podprle Italija, Francija, Madžarska in Slovaška
Danes je sicer svet EU za kmetijstvo in ribištvo obravnaval sprejem delegiranega akta za dodelitev izjeme pri uporabi imena teran za hrvaško Istro, ki ga je sredi maja sprejela evropska komisija. Kmetijski odbor evropskega parlamenta je minuli torek že zavrnil (s kar 26 glasovi proti in petimi za) predlog za dvomesečno podaljšanje roka za ugovor proti delegiranemu aktu, ki ga je predlagal evropski poslanec Franc Bogovič (EPP/SLS). Tako ni več možnosti za ugovor v samem evropskem parlamentu, pa tudi za njegovo zavrnitev tako rekoč ne več.
Sloveniji namreč ni uspelo zbrati potrebne absolutne večine držav članic EU (72 odstotkov članic, ki predstavljajo najmanj 65 odstotkov prebivalstva EU) za zavrnitev predloga akta. »Zahtevano večino je v primerih, ko gre za interes dveh članic, izjemno težko pridobiti, saj se načeloma države ne želijo izpostavljati in postavljati po robu komisiji, če ne gre za njihove lastne interese,« je pojasnil Židan. Kljub temu pa so na deklarativni ravni Slovenijo v njenih prizadevanjih podprle Italija, Francija, Madžarska in Slovaška, ki so vse podvomile o takšnem načinu podeljevanja izjem, torej z delegiranim aktom. Še zlasti problematično je, je kolegom rekel Židan, da evropska komisija z delegiranim aktom legalizira nezakonito označevanje proizvodov in za nazaj kršitve pravnega reda EU. Medtem pa je hrvaški kmetijski minister Tomislav Tolušić v Bruslju rekel, da je zgodba s teranom za Hrvaško na enaki stopnji kot tista z arbitražo: končana.
