Kmetijski minister Dejan Židan se zadnje mesece bolj ali manj ukvarja le z obrambo terana pred Hrvati. »Prav je, da se zavzemamo tudi za teran, toda dejstvo je, da ta predstavlja le odstotek slovenskih vin, pod gozdovi pa je 60 odstotkov površine države, a je na prvem mestu ministrovih aktivnosti kljub temu teran,« se čudi ugleden gozdar Janez Černač, ki je ministru Židanu poslal v branje osnutek etičnega gozdarskega kodeksa.
Razmere v gozdarstvu so zelo kritične
Kodeks je spisala dvanajstčlanska delovna skupina, ki deluje pod okriljem Zveze gozdarskih društev Slovenije. »Razmere v slovenskem gozdarstvu in gozdovih so zelo kritične, odnos politike do gozdarstva pa je milo rečeno nenavaden. Zato naj bi bil kodeks v pomoč gozdarjem pri pravilnem in strokovnem odločanju na vseh ravneh,« nam je razloge za pripravo gozdarskega etičnega kodeksa pojasnil Janez Černač.
Občni zbor zveze naj bi gozdarski etični kodeks sprejel maja, vendar Černač ni pretirano optimističen. Medtem ko so se starejši gozdarji in tisti, ki niso več v državnih službah, na kodeks odzvali zelo pozitivno, so njegovi pripravljalci pri gozdarjih, zaposlenih v državnih institucijah, naleteli na popoln molk in apatijo. »Ljudi je strah, bojijo se za službe, gozdarski inštitut in fakulteto politika po moje drži na kratko tudi z denarjem za različne programe. Edina rešitev je, da sprejemanje kodeksa pelje Zveza gozdarskih društev,« ocenjuje Černač.
Razvojni sklad za krizne čase
Kodeks med drugim predvideva vzpostavitev razvojnega sklada za odpravo posledic naravnih ujm in varstvo gozdov pred škodljivci. Denar v sklad bi prispevali vsi lastniki (država, Cerkev in zasebniki), in sicer od kubičnega metra prodanega lesa. V osnutku gozdarskega etičnega kodeksa tudi piše, da je treba določiti prometni režim v gozdovih, ne glede na njihovo lastništvo. »Zdaj je zmeda. Pred desetletji smo imeli na Kočevskem mirne cone. Brlogi medvedov in območja, kjer ti v obdobju kotitve in mladičev potrebujejo mir, ter območja, kjer jelenjad polega mladiče, so bili mirne cone oziroma ekološke celice, kjer ni bilo prometa. Celo sečnja v teh mirnih conah je bila prilagojena ciklu v živalskem svetu. Zdaj je vse to pozabljeno, ljudje s štirikolesniki, gorskimi kolesi in motorji divjajo povsod,« je zgrožen Janez Černač.
Etični kodeks, če bo sprejet v predlagani obliki, naj bi bil tudi podlaga za sprejemanje novele zakona o gozdovih. Pripravljalci pričakujejo, da bodo imeli takrat zasebni lastniki gozdov (okoli 460.000 jih je) močan vpliv na stališča in odločitve političnih strank. Zagovarjali bodo načelo, da je zasebna lastnina sveta. V predlaganem kodeksu zato med drugim piše, da so divjad in vse druge prosto živeče divje živali v lasti države, koncesija za lov pa pripada lovski organizaciji. Kodeks tudi pravi, da lahko gobe, gozdne sadeže in zdravilna zelišča v vseh gozdovih nabira vsak državljan, seveda v skladu s predpisanimi količinami.
Konec navez gozdarjev in »združb sumljivega slovesa«?
»V dvajsetih letih koncesijskih pogodb so se prepletle navezave v najslabšem pomenu besede med bivšimi koncesionarji in revirnimi gozdarji ter vrhom gozdarstva, ki se nadaljujejo tudi po ustanovitvi državnega podjetja Slovenski državni gozdovi. Posle še naprej vodijo šefi nekdanjih izvajalskih podjetij, in kdor bo to presekal, bo junak. Tudi to je bil razlog, da smo se lotili pisanja etičnega kodeksa,« nam je pojasnil Janez Černač. Gozdarski strokovnjaki so zato vanj med drugim zapisali: »Gozdarji moramo brez oklevanja razkrivati nezakonitosti ali neetično ravnanje svojih stanovskih kolegov, kot vseh drugih v zvezi z nepravilnostmi v gozdovih, gozdarstvu ali varstvu narave.«
