V New Yorku se bo konec prihodnjega tedna sklenilo še zadnje od štirih srečanj pripravljalnega odbora za oblikovanje mednarodno zavezujočega instrumenta za zaščito in trajnostno uporabo morskih virov zunaj nacionalne jurisdikcije. Vključen naj bi bil v konvencijo Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS), odbor pa naj bi tokrat sprejel odločitev, ali prihodnje leto sklicati medvladno konferenco o tem vprašanju.
Grožnja verižnega izumrtja
Večina držav se je po desetletju razprav o problemih pretiranega izlova na odprem morju, po začetkih rudarjenja na njegovem morskem dnu in celo po poskusih kmetovanja na odprtem morju predlanskim odločila, da zapolni pravno praznino na več kot 40 odstotkih zemeljske površine oziroma 64 odstotkih njenih oceanov. To območje je odprto vsem državam, ne glede na to, ali so obmorske ali ne. UNCLOS, ki je velja od leta 1984, in sporazum o obvarovanju in upravljanju ribjega življa iz leta 1995 sicer urejata vprašanja izlova na odprtem morju. Toda po mnenju znanstvenikov to ni dovolj za preprečitev škode, ki jo povzročajo nove tehnologije ribolova. Še posebej pa se v 21. stoletju odpira vprašanje urejanja podmorskega rudarstva in drugih industrijskih dejavnosti na odprtem morju, ki niso pod nikakršnim nadzorom. Žgoč problem je tudi onesnaženje s plastiko, ki letno pobije na milijone rib in okoli 100.000 morskih sesalcev. Klimatske spremembe z dvigom temperatur pa spreminjajo morsko favno in floro. Gozi celo verižno izumrtje zaradi uničenja začetka prehranjevalne verige – rastlinskega in živalskega planktona.
Bengalski zaliv kot opozorilo
Znanstveniki kot dokaz nevarnosti, ki grozi oceanom, navajajo Bengalski zaliv, nekoč najbolj biološko raznolik, zdaj pa izumirajoč del morja, v katerega se izlivajo vse odplake močno onesnaženih rek Indijske podceline. Oxfordski profesor Alex Roger, ki je za nedavno oceansko konferenco ZN pripravil poročilo o nevarnostih, ki grozijo morjem in življu v njem zaradi človeške dejavnosti in klimatskih sprememb, ugotavlja, da se vrsta držav pripravlja na intenzivne industrijske dejavnosti na odprtem morju. »Življenjskega pomena je, da sklenemo mednarodni sporazum o zaščiti in upravljanju biološke raznovrstnosti v njem,« pravi in dodaja, da se znanost šele začenja ukvarjati s procesi v oceanih, ki so posledica človeške dejavnosti v njih in ob njih.
Eden izmed dejavnikov je dušik, ki ga ljudje uporabljajo pri hranjenju alg v Bengalskem zalivu, a hkrati pospešuje razvoj bakterij, ki odžirajo kisik v vodi, s tem pa sčasoma izginja iz nje ves živelj, ki ga potrebuje. Poročilo tudi navaja, da zmanjšanje količine kisika v morju povzroča dvig temperature vode in da lahko po najbolj črnogledih napovedih predvidevamo, da bo celoten Bengalski zaliv ostal brez zadostne količine kisika. Paradoksalno je, da ta proces vodi v razvoj bakterij, ki živijo od dušika.
Pripravljalni odbor, ki naj bi decembra oddal končno poročilo o svojem delu in predvidoma izdal tudi priporočilo generalni skupščini ZN za začetek pogajanj o sporazumu, se je tako osredotočil na tri naloge: na oblikovanje pravnega okvira za določanje zaščitenih območij na odprtem morju ali območij s prepovedjo lova z določeno ribiško opremo; na možnost ostrejših okoljskih zahtev pred začetkom industrijskih dejavnosti; ter na določanje pravil, po katerih bodo morski viri enako dosegljivi vsem narodom. de
