Za smučišča, kot je Vogel, je v noveli zakona o Triglavskem narodnem parku pomembna predvsem pravna možnost za načrtovanje manjših prostorskih ureditev, ki so sicer opredeljene kot prostorske ureditve državnega pomena. Izkazalo se je, da so ob predlogu pojasnili na ministrstvu za okolje in prostor, kjer so novelo pripravili, da državni prostorski načrt ni vedno najprimernejši dokument predvsem za načrtovanje manjših prostorskih ureditev na območju rekreacijskih središč. Zato bo po novem v primeru, ko je rekreacijsko središče na območju ene občine, denimo za gradnjo vodnih zbiralnikov za zasneževanje zadostoval občinski prostorski načrt. Državni načrt pa se bo uporabil takrat, ko bodo v takšnem rekreacijskem središču načrtovali večje in pomembnejše prostorske spremembe, na primer infrastrukturne objekte.
Zelena luč za zasneževanje
Vzorčni dokaz za potrebo po spremembah je smučišče Vogel. Zanj bi morala država že v pol leta po sprejetju zakona o Triglavskem narodnem parku leta 2010 začeti pripravljati državni prostorski načrt, pa ga še danes ni začela, zato so imeli upravljavci smučišča močno zvezane roke pri njegovem razvoju. »Spremembe zakona gredo v pravo smer,« je pred meseci predloge ministrstva komentirala prokuristka družbe Žičnice Vogel Tatjana Čufer. Dodala je, da si na Voglu predvsem želijo, da bi zbiralnik vode in pripadajoče cevovode lahko zgradili v čim krajšem možnem času. Tako bi lahko smučarsko sezono začenjali precej prej kot ob prvih obilnejših snežnih padavinah. Na tem smučišču so doslej iz obstoječih vodnih zbiralnikov in iz bližnjega hotela zasneževali otroški park in progo Brunarica, lotili pa so se tudi Storeča.
Nasprotno v Alpe Adria Green (AAG) – mednarodnem društvu za zaščito okolja in narave menijo, da spremembe zakona ogrožajo naravo. Predsednik društva Vojko Bernard povzema: »Že v pripombah na predlagane spremembe smo opozorili, da se krči območje narodnega parka, kjer še neovirano potekajo ekološki procesi, ter da bo sprostitev ravni načrtovanja z državne ravni na občinsko omogočala politične odločitve pri posameznih gradnjah v narodnem parku. Gradnja vodnih zbiralnikov in umetno zasneževanje pomenita veliko grožnjo naravi.« Na ministrstvu za okolje in prostor so jih odpravili s pojasnilom, da se s spremembami zakona ne posega na naravovarstveno najbolj vredna območja narodnega parka, saj so vsa obravnavana obstoječa rekreacijska središča v tretjem varstvenem območju, kjer se dovoljuje trajnostni razvoj, ki je usklajen s cilji narodnega parka. Opozorila AAG so na ministrstvu ocenili za pretirana, pravi predsednik.
Izpolnjena obljuba za ustavitev postopka evropske komisije
Še bolj pa člane društva AAG po besedah Bernarda jezi dejstvo, da vlada s tem zakonom rešuje na črno zgrajeni trikrat večji bazen na Rudnem polju, kot je bil predviden v gradbenem dovoljenju. »S tem se rešuje pred evropsko komisijo. Biatlonski center bi drugače moral vrniti 6,5 milijona evrov, ki so jih za deset milijonov evrov vreden projekt prejeli iz evropskih virov.« Način, na katerega se je vlada lotila nepravilnosti, se mu zdi nedopusten, prav tako tudi dejstvo, da zanje v osmih letih delovanja centra še nihče ni odgovarjal.
Na ministrstvu pojasnjujejo, da je bil vodni zbiralnik Biatlonskega centra na Pokljuki zgrajen v obsegu 5478 m3 na podlagi gradbenega dovoljenja v obdobju, ko je zakon o Triglavskem narodnem parku še dopuščal 100.000 m3, vendar v nasprotju z izdanim gradbenim dovoljenjem, zato pomeni neskladno gradnjo po zakonu o graditvi objektov. A dodajajo, da je komisija na podlagi izvedenih ukrepov in programa predvidenih ukrepov postopek proti Sloveniji ustavila. »Ker se ekološka sanacija ne more izvesti brez predhodne legalizacije obstoječe neskladne gradnje, se zakon spreminja tako, da se dopušča ureditev s sanacijo v obstoječem obsegu,« pojasnjujejo na ministrstvu.
