Rezultati raziskave, ki so jo poleti med obiskovalci, jeseni pa po elektronski pošti izvajali predstavniki Triglavskega narodnega parka, so postregli z mnogimi presenečenji. »Izredno prijetno nas je presenetilo, da so ljudje, ki obiskujejo to območje, pripravljeni spremeniti svoje potovalne in izletniške navade za doseganje nekega cilja,« pravi vodja informacijsko-izobraževalne službe Triglavskega narodnega parka Majda Odar.
Ta cilj je razvoj trajnostnega turizma, h kateremu bodo pripomogle tudi ugotovitve raziskave. Za njegov razvoj pa si že prizadevajo tako v javnem zavodu Triglavski narodni park kot tudi v lokalnih skupnostih. »Večina anketiranih je pripravljena sprejeti nizkocenovne ali brezplačne prevoze na primer za obisk Bohinjskega jezera, doline Vrat ali Pokljuke,« poudarja Odarjeva in dodaja, da so nekatere občine na tem področju zelo uspešne in dobre prakse širijo tudi na preostale. Med takšne primere spada pravkar končani projekt Parkiraj & doživi naravo, ki je bil namenjen umirjanju prometa v Bohinju in Posočju ter prenosu usmeritev o trajnostni mobilnosti v prakso.
»Ne uvajamo vstopnin!«
Anketarji so v raziskavi obiskovalcem parka zastavljali tudi nekoliko drzna vprašanja, denimo ali bi bili za obisk parka pripravljeni plačati. »Vprašanje je bilo hipotetično, saj za to trenutno ni zakonske podlage. Ne predvidevamo uvedbe vstopnin, o tej temi moramo skupaj z drugimi deležniki poglobljeno razmisliti,« opozarjajo v javnem zavodu. A tudi odgovori na takšna vprašanja so jih presenetili.
»Ljudje so v veliki meri za obisk parka pripravljeni plačati, vendar pod določenimi pogoji,« navaja Odarjeva. Obiskovalce namreč moti, da morajo za različne dejavnosti ali za parkirnino v parku plačati na toliko različnih mestih. Stroške z obiskovanjem parka imajo že sedaj, a bi bili bolj veseli sistemskega plačila vsega na enem mestu.
Podobni odgovori so se pojavili na vprašanje o podpori uvedbe kvot za obisk Triglava. Takšen pristop za zagotavljanje reda in varnosti v gorah po svetu poznajo v mnogih državah, pravijo v Triglavskem narodnem parku. V tokratni anketi pa je podporo kvotam izreklo kar 51 odstotkov vprašanih, medtem ko je 48 odstotkom sodelujočih povsem sprejemljiv sedanji »svoboden« način obiskovanja najvišjega slovenskega vrha.
Mir in lepote je treba ohraniti
»Ljudje so poudarili tudi, da na tem območju zelo cenijo mir, samoto, lepoto pokrajine. Skupaj s tistimi, ki razvijajo turizem na tem območju, smo jim dolžni to zagotoviti,« opozarja Odarjeva in izpostavlja pozitivne trende v slovenskem turizmu, ki parku v prihodnje obetajo še večji obisk. »Tudi tistim, ki bodo k nam prišli čez pet, deset let, želimo zagotoviti enake pogoje. Veseli smo, da se z nami strinjajo tudi današnji obiskovalci in so pripravljeni temu prilagoditi svoje izlete in navade. To ne pomeni omejevanja in nadzora, pač pa usmerjanje k zagotavljanju trajnostnega razvoja.«
Po mnenju vršilca dolžnosti direktorja javnega zavoda Bogomila Breznika je park z naravnimi danostmi in kulturno dediščino izjemen in zato privlačen cilj za obiskovalce. »Mi pa moramo kot upravljalci zavarovanega območja to budno spremljati z vidika varstva narave. Soočiti se bomo morali z mnogimi izzivi in ugotoviti, kako obiskovalcem ponuditi doživljanje tega območja, da bi bil vpliv na naravo čim manjši,« poudarja. Rezultati ankete, ki dokazujejo pripravljenost ljudi za alternative, so po njegovih besedah spodbudni.
V anketi je sodelovalo 1718 posameznikov, med katerimi je bila četrtina tujcev. Anketarji so na terenu opravili dobrih 700 anket, okoli 1000 udeležencev pa je rešilo spletno verzijo. Tako so v javnem zavodu dobili veliko uporabnih podatkov, tako številčnih kot vsebinskih, ki jim bodo služili kot odskočna deska za nadaljnje delo in usmeritve.
