»Glavna pripomba k programu dela zavoda Triglavski narodni park je, da ni denarja za druge stvari, temveč je namenjen predvsem za plače zaposlenih v javnem zavodu,« kritiko letošnjega programa dela zavoda povzema Tomaž Preželj, predstavnik lastnikov kmetijskih in gozdnih zemljišč iz občin Bled, Bohinj, Gorje, Jesenice in Kranjska Gora.
Prebivalci parka ponovno spregledani
»Nikjer niso upoštevane želje živečih v parkovnih občinah,« dodaja Preželj. Prav to pomanjkljivost programu očita Pavel Zalokar, predstavnik občine Bohinj. »Spodbude lokalnim skupnostim, ki jih določa zakon, spet ni nikjer, prav tako investicij. Že lani je predsednik sveta zavoda rekel, da bomo še eno leto potrpeli, ko smo sprejemali načrt. Leto je naokoli, sprememb pa ni,« je kritičen.
Že lansko jesen so člani sveta zavoda ob sprejemanju rebalansa izrazili željo, da bi se letos v TNP temeljiteje posvetili razvojnim nalogam, ne glede na višino sredstev, saj v lanskem letu za njih skorajda ni bilo prostora, opozarja predsednik sveta zavoda Bojan Dejak. »Zakon o TNP obljublja lokalnim skupnostim kar precej sredstev in ta tudi letos niso zagotovljena. Finančno stanje zavoda pa se je vendarle umirilo, zavod je likviden. To nam je dalo upanje, da bo lahko vstopil v nove projekte in bo lahko z lastno udeležbo sodeloval z drugimi ministrstvi ter kandidiral v evropskih programih in za domača razvojna sredstva.«
Obsežna bremena iz preteklosti
Proračun javnega zavoda TNP iz javnih sredstev znaša letos 1,57 milijona evrov, pojasnjuje vršilec dolžnosti direktorja zavoda Bogomil Breznik. Lansko leto so res končal s 93.000 evri presežka prihodkov nad odhodki, a bo ta denar namenjen sanaciji izgube iz leta 2012. Na začetku letošnjega leta je zavod beležil še 203.000 evrov dolga, približno polovico naj bi ga kmalu pokrili s prodajo stanovanja na Bledu, dokončno pa naj bi bil dolg saniran do konca prihodnjega leta. Po tem se bo zavod, pravi Breznik, lažje vključeval v projekte z obsežnejšo lastno udeležbo, več denarja pa bodo lahko namenili tudi razvoju in investicijam.
»Državi pošiljamo apele in prošnje, ampak za zdaj imam občutek, da se država do parka obnaša mačehovsko, saj dobivamo bistveno manj denarja za delovanje, kot bi ga potrebovali,« je dejal. Investicij naj bi bilo letos po programu sodeč zgolj za 24.000 evrov, od katerih naj bi proračunskih 15.000 evrov namenili za sanacijo upravne stavbe in za nakupe osnovnih sredstev, preostala sredstva SKZG pa so namenjena odkupom zemljišč. Prenove pa bi bili potrebni tudi drugi objekti v lasti zavoda ter vozni park, ki ga uporabljajo zaposleni, našteva Breznik.
