Na vrhu G20 v Hamburgu je bilo segrevanje ozračja po zaslugi kanclerke Angele Merkel ena glavnih tem. Francoski predsednik Macron pa je presenetil, ko je v soboto na novinarski konferenci ob koncu zasedanja napovedal, da bo 12. decembra – torej natanko dve leti po koncu velike pariške podnebne konference – v Franciji spet podobno srečanje vseh voditeljev sveta o segrevanju ozračja.
Varuh pariškega duha pred ameriško grožnjo
Macron je poudaril, da bo to nova etapa »v sprejemanju ukrepov proti podnebnim spremembam, še posebej na finančnem področju«. Glavni cilj bo »mobilizirati zasebne in javne finance«, kot so se dogovorili na COP21 v Parizu. Prav tako naj bi se letos uskladili o tem, katere projekte je treba podpirati. Zamisel za nov svetovni vrh o podnebnih spremembah se je rodila po Trumpovi odločitvi 1. junija, da se ZDA umaknejo iz pariškega sporazuma. Macron, ki želi biti varuh »pariškega duha«, hoče preprečiti, da bi to dejanje drugega največjega onesnaževalca zraka (prvi je Kitajska) potegnilo za seboj druge države. Sicer je vseh drugih 19 sodelujočih na vrhu G20 v končni izjavi poudarilo, da bodo skrbno uresničevali pariški sporazum iz leta 2015.
Bogati sever škodil vsemu svetu
Predvsem bo treba letos na podnebnem vrhu razpravljati o odškodnini, ki jo zahtevajo Indija, afriške države in druge države tretjega sveta, ker so žrtve segrevanja ozračja, ki ga je v zadnjih sto letih povzročil predvsem bogati sever. Francija in ZDA sta se na primer lani zavezali, da bosta do leta 2020 zbrali 10 milijard dolarjev za povečanje zmogljivosti obnovljivih virov energije v Afriki. Zdaj bodo morala zaradi Trumpove odločitve druga razvita gospodarstva v tem projektu zamenjati ZDA.
Merklova je v Hamburgu poudarila nujnost, da se v boju proti podnebnim spremembam poveča sodelovanje pomembnih akterjev v svetovnih financah. Predsednik Svetovne banke Jim Yong Kim pa je v pogovoru za dnevnik Le Monde ocenil, da bi bilo mogoče »v projekte v zvezi s podnebnimi spremembami vložiti 30.000 milijard dolarjev (26.000 milijard evrov), ki spijo v bankah«.
Kljub Trumpu ZDA sodelujejo
Znana kanadska intelektualka Naomi Klein je v pogovoru za nemški tednik Der Spiegel Trumpovo trditev, da je segrevanje ozračja kitajska izmišljotina, označila za eno od številnih neumnosti, s katerimi ameriški republikanci nastopajo proti boju proti podnebnim spremembam. »Zame pa je najbolj radikalna Trumpova odločitev imenovanje Rexa Tillersona, nekdanjega vodje naftnega koncerna Exxon Mobil, za zunanjega ministra (…) Podnebne spremembe so velika težava za republikance. Če bodo priznali, da obstaja segrevanje ozračja, se bodo morali odreči vsem svojim načelom. Morali bodo veliko vlagati v inovacije, v obnovljive vire energije. Toda pojmi, kot so regulacija, obdavčenje, investicije so za republikance nesprejemljivi,« je rekla.
Kleinova je še poudarila, da so po ameriškem izstopu iz pariškega podnebnega sporazuma ameriške zvezne države, mesta in lokalne skupnosti napovedali zelo drzne ukrepe proti segrevanju ozračja, denimo stoodstotno preskrbo z obnovljivimi viri energije do leta 2035.
