Revnejše države namreč same ne bodo mogle izvesti vseh ambicioznih okoljskih ukrepov in nujno potrebujejo denar iz razvitejšega dela sveta. Kako si bodo breme razdelile članice EU ob zaključku redakcije še ni bilo jasno, je pa to ključno vprašanje vrha EU, ki se je začel včeraj in se bo končal danes. 27 držav Unije, ki so različno razvite, ki različno emitirajo toplogredne pline, ki imajo tudi različne tehnologije, mora najti ključ delitve, s katerim se bodo lahko vsi strinjali.

Najprej solidarni v družini,šele nato solidarni s svetom

Manj razvite, predvsem nove države članice EU, med njimi tudi Slovenija, vztrajajo pri tem, da se breme porazdeli glede na "sposobnost plačevanja", torej glede na razvitost. Ker so nove članice v glavnem manj razvite, bi potemtakem tudi prispevale manj. Najbolj ostro stališče pri tem ima Poljska. Ob tem je predsednik Evropskega parlamenta, Poljak Jerzy Buzek, ki se je prav tako udeležil začetka vrha, izjavil, da je najprej potrebna solidarnost znotraj EU, nato pa je lahko Unija solidarna tudi z ostalimi deli sveta.

Drugi kriterij se nanaša na emisije. Manj kot jih imaš, manj torej plačaš. Ta pristop sicer EU zagovarja navzven: njen delež pri celotni svetovni pomoči državam v razvoju bi namreč bil precej manjši, če se upoštevajo evropske emisije kot pa evropska razvitost.

Najverjetneje bo morala EU pri notranjem ključu najti neko srednjo rešitev, ki bi pomenila kombinacijo obeh kriterijev. Poleg tega se bo morala tudi odločiti, a bo že sedaj obelodanila neko konkretno številko o vsoti, ki bi jo bilo treba nameniti revnejšim.

Da je treba dogovor nujno najti, so včeraj poudarjali številni evropski voditelji. Predsedujoči, švedski premier Fredrik Reinfeldt je opozoril, da je do Koebenhavna samo še šest tednov in da svet dogovor o podnebju enostavno potrebuje.

Stara-nova nemška kanclerka Angela Merkel je takoj ob prihodu izjavila, da mora EU pokazati, da si v danski prestolnici resnično želi sporazum. Britanski premier Gordon Brown pa je poudaril, da svet potrebuje ambiciozen program za financiranje boja proti podnebnim spremembam. "Če tega nimamo, potem v Koebenhavnu dogovora ne bo," je prepričan.

Litovska predsednica, nekdanja komisarka za proračun, Dalia Grybauskaite je izpostavila celo odgovornost EU, da najde neko rešitev. "Finančni okvir pa še ni znan," je dejala strokovnjakinja za številke.

Nemir pri čeških sosedah

Poleg težavnih pogajanj o številkah zaradi podnebnih sprememb pa se mora EU ukvarjati še z zahtevami češkega predsednika Vaclava Klausa o Lizbonski pogodbi. Ta je ne želi dokončno ratificirati, dokler ne bo ugodeno njegovim zahtevam o izvzetju Češke iz Listine o temeljnih pravicah.

Švedsko predsedstvo intenzivno išče rešitev, ki pa tudi še ni povsem jasna. Morala pa bo biti takšna, da ne bo ponovno odpirala pogajanj o pogodbi. Sicer pa je Reinfeldt včeraj izpostavil, da bo morala rešitev sprejeti ne le Češka, temveč tudi njene sosede. Tem bo predsedujoči na vrhu poskušal dopovedati, da pravnega učinka nanje kakršnakoli že rešitev ne bo imela.