Zahteve predstavnikov gospodarskega, političnega in civilnodružbenega okolja koroške in savinjsko-šaleške regije, da se za gradnjo severnega dela tretje razvojne osi podpiše poseben protokol, so obrodile sadove. Včeraj so namreč minister za infrastrukturo Peter Gašperšič, Tomaž Rožen kot podpisnik v imenu Sveta koroške regije in Darko Menih kot podpisnik v imenu sveta županov savinjsko-šaleške regije podpisali protokol. Ta dokument opredeljuje ključne aktivnosti za umeščanje in gradnjo tretje osi na odseku od Šentruperta do Holmca.
Do Slovenj Gradca že čez šest let
Podpisani protokol določa, da bo hitra cesta na odseku Šentrupert–Velenje–Slovenj Gradec zgrajena kot štiripasovna cesta, na kateri bo najvišja dovoljena hitrost 100 kilometrov na uro, z vsemi pripadajočimi elementi v skladu s sprejetima prostorskima aktoma in predpisi s področja projektiranja. Skladno z resolucijo o nacionalnem programu razvoja prometa pri nas do leta 2030 pa so se podpisniki protokola tudi strinjali, da je treba odseke cest med Slovenj Gradcem in Dravogradom ter od Otiškega Vrha do Holmca temeljito posodobiti in zgraditi cestno infrastrukturo skladno z veljavnimi standardi, ki bodo zagotavljali zahtevano prepustnost prometa.
Še letos naj bi družba za avtoceste (Dars) zaključila študijo posodobitve navedenih dveh odsekov in opredelila posege zunaj obstoječih koridorjev cest. Temu bodo prihodnje leto sledili postopki prostorskega umeščanja, ki se bodo zaključili v letu 2020. Zaključek gradbenih del je na odseku od Šentruperta do Slovenj Gradca predviden do konca leta 2023, od Slovenj Gradca do Holmca pa zaradi potreb po sprejetju prostorske dokumentacije nekoliko kasneje, predvidoma leta 2027.
V protokolu je opredeljeno tudi, da bo Dars kot vlagatelj projekta še letos začel s projektiranjem hitre štiripasovne ceste na odseku Šentrupert–Velenje–Slovenj Gradec, gradbena dela pa naj bi se pričela najkasneje konec leta 2019, končana pa naj bi bila leta 2023.
»Aktivnosti bodo podrobneje opredeljene v šestletnem operativnem načrtu razvoja infrastrukture, ki ga bo sprejela vlada Republike Slovenije, sledil pa naj bi okvirnemu terminskemu planu izvedbe aktivnosti, ki ga bo pripravila družba Dars,« pojasnjujejo na ministrstvu za infrastrukturo. Za spremljanje izvajanja protokola je bil že ustanovljen tudi koordinacijski odbor, v katerem so predstavniki ministrstva za infrastrukturo, Darsa in lokalnih skupnosti savinjsko-šaleške in koroške regije.
