Do 4. novembra, ko se je iztekel rok za zbiranje pripomb, so na ministrstvu za okolje in prostor prejeli okoli sto dokumentov. »Koliko je vseh pripomb in predlogov, ta trenutek še ne vemo, saj nekateri od teh dokumentov vsebujejo le po eno pripombo, nekateri pa tudi več. Vse je treba pregledati, jih sistematično urediti in razvrstiti po vsebinskih sklopih,« pravijo na ministrstvu.
Zadnja je predloge poslala občina Laško, ki je prosila za podaljšanje roka. Ravno v Laškem so predstavljeni študiji variant tudi najbolj nasprotovali. Krajani, združeni v civilno pobudo, namreč menijo, da bi dvopasovnica preveč degradirala okolje, ki je odvisno od turizma, močno pa jih skrbijo tudi vplivi na okolje in zdravje ljudi.
A laški svetniki so se s predlogom najustreznejše različice poteka tretje razvojne osi skozi občino Laško strinjali, obenem pa ministrstvu predlagali, naj naredi vse, da bo negativnih vplivov na prebivalstvo, okolje in prostor čim manj.
Civilna iniciativa bo zaradi nestrinjanja 8. decembra pripravila okroglo mizo z naslovom Prihodnost Laškega in Rimskih Toplic z ali brez tretje razvojne osi, na kateri bodo soočili različna mnenja in z argumenti pojasnili Laščanom, kaj bi zanje pomenil omenjeni projekt.
Najkrajša, a tudi najdražja
Spomnimo, da so se z načrtovanimi prostorskimi ureditvami srednjega dela tretje razvojne osi poleg Laščanov na javnih razgrnitvah seznanili tudi v Žalcu, Celju, Radečah, Mokronogu, Sevnici, Škocjanu, Novem mestu in Šmarjeških Toplicah, kjer je bilo prav tako slišati veliko pripomb. Kot so povedali na ministrstvu, so pri načrtovanju različic upoštevali vse strokovne podlage, od 36 variant so na koncu ostale na situ tri, vse so načrtovane mimo Laškega.
Tretjo os bi zgradili kot dvopasovnico od Celja do Laškega in naprej mimo Rimskih Toplic do Zidanega Mostu in Radeč, od tam pa skozi Šentjanž do Mokronoga po dolini Tržiškega potoka proti priključku Laknice, kjer bi zavila proti Zburam in Šmarješkim Toplicam. Dobrih 57 kilometrov dolga trasa je najkrajša, a bo obenem tudi najdražja, saj naj bi zaradi številnih viaduktov, predorov in mostov stala dobro milijardo evrov. Od prejetih pripomb bo odvisno, kako bo postopek potekal naprej, a če bi država denar našla, bi lahko prvi stroji zabrneli že čez tri leta, je bilo slišati na javnih razgrnitvah.
Že pripravljajo gradivo za vlado
Ministrstvo za infrastrukturo in ministrstvo za okolje in prostor sta poleti organizirali tudi javne predstavitve sprememb državnega prostorskega načrta za traso F2-2 s priključkom na avtocesti v Šentrupertu, ki je načrtovana do Velenja in naprej do Koroške. Sprememb načrta, pri katerem so upoštevali prejete pripombe in predloge, jim ni uspelo predstaviti le v Šmartnem ob Paki, kjer trasi najbolj glasno nasprotujejo prebivalci Podgore. Tam je za rušenje predvidenih 43 hiš. Zato od vlade zahtevajo, da ponovno razmisli o trasi F-6 s priključkom v Arji vasi.
A na ministrstvu za okolje so že večkrat poudarili, da so kompromise poskušali iskati skupaj s prebivalci in župani, kjer je bilo mogoče, in da si o začrtani trasi F2-2 ne bodo več premislili. Zato bodo po uskladitvi z državnimi nosilci urejanja prostora in pridobitvi odločbe o sprejemljivosti vplivov načrtovane državne ceste na okolje v soglasju z ministrstvom za infrastrukturo pripravili gradivo, ki ga bo vlada lahko obravnavala in sprejela uredbo o državnem prostorskem načrtu že do konca leta.