Vrhovno sodišče je razsodilo, da objava podatkov o visokih honorarjih nekdanje ministrice za izobraževanje, znanost in šport Stanke Setnikar Cankar ni bila zakonita. Sodniki so v sodbi zapisali, da komisija za preprečevanje korupcije (KPK) v aplikacijo supervizor ne bi smela vključiti podatkov o nakazilih, saj ni zoper nekdanjo ministrico vodila nobenega postopka in tudi nikoli ni ugotovila nobenih nepravilnosti. Zakonske podlage za vodenje takšne evidence KPK torej ni imel, so ugotovili sodniki.
V enajstih letih zaslužila dodatnih 636.000 evrov
Podatki o honorarjih, ki jih je Stanka Setnikar Cankar kot profesorica na fakulteti za upravo prejela poleg plače, so bili objavljeni 5. marca 2015. Razkriti so bili obenem s podatki o prejemkih vseh drugih fizičnih oseb, med njimi tudi drugih profesorjev, ki so presegali vsoto 200.000 evrov. Profesorica ministrica je bila med vsemi prejemniki po višini honorarjev na drugem mestu: v enajstih letih je iz javnih sredstev zaslužila dodatnih 636.000 evrov oziroma okrog 4800 evrov bruto na mesec (poleg plače). Velik del tega zneska je prejela od matične fakultete, ki jo je kot dekanka tudi vodila. Po njenih tedanjih navedbah je dodatno zaslužila recimo s predavanji izrednim študentom v prostem času. Kdaj in po kakšni tarifi je dodatno (predavateljsko) delo opravila, ministrica ni povedala. Je pa že dan po razkritju odstopila z ministrskega položaja.
Vendar je že tedaj trdila, da so honorarji osebni podatek, ki bi moral biti zaščiten pred javnim razkritjem. Proti KPK je s pomočjo odvetnice Nataše Pirc Musar vložila tožbo. Prvostopenjsko upravno sodišče je njeno tožbo sicer zavrglo, a je vrhovno sodišče to spremenilo. »V zadevi bode v oči, da je v ustavne pravice posameznice arbitrarno posegel prav KPK, torej državni organ, katerega poslanstvo je krepitev vrednot in načel, kot so integriteta, odgovornost, transparentnost, vladavina prava in javni interes. S svojim ravnanjem je prav te vrednote nepopravljivo prizadel,« je prek odvetnice včeraj sporočila Stanka Setnikar Cankar.
KPK se do zaključka redakcije na sodbo ni odzval. Prav tako je ni komentiral predsednik vlade Miro Cerar, ki se je z ministrico za odstop dogovoril na podlagi – kot ugotavlja sodišče – objave, ki je ne bi smelo biti.
Univerza je že ukrepala
»Vendar ta sodba ne spremeni pogleda na to, kaj je namen javnih univerz,« opozarja predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije Marko Marinčič. »Na fakultetah so podatke o honorarjih skrili, ker se sami zavedajo, da so sporni. Poznamo zneske, ki so jih profesorji prejeli, na pa tudi vsebin, s katerimi so te zneske zaslužili,« nas je spomnil Marinčič. Pravi, da ima zdaj ministrstvo za izobraževanje nalogo, da zagotovi nadzor nad porabo javnega denarja na univerzah, če KPK tega nadzora ne sme opravljati. »Argumentacija vrhovnega sodišča je črkobralska. Javnim organom prepoveduje objavo podatkov o javnih funkcionarjih, če to ni izrecno dovoljeno z zakonom,« je sodbo komentiral predsednik Visokošolskega sindikata Univerze v Ljubljani Gorazd Kovačič. »Varstvu pridobitniške zasebnosti javnih funkcionarjev (nekdanje ministrice, op. p.) in tudi drugih prejemnikov javnih sredstev daje prednost pred pravico državljanov vedeti, kaj se dogaja z javnimi sredstvi in kakšno predzgodovino na tem področju imajo javni funkcionarji.« Drugi javni pomen objave podatkov o »ekscesno visokih honorarjih« pa je, da je le tako širša javnost, pa tudi notranja univerzitetna javnost, vključno z rektorjem (Ivanom Svetlikom, op. p.), sploh izvedela za izplačila. »Če zanje ne bi izvedela, univerza ne bi sprejela novih pravilnikov, ki urejajo honorarje in postranske posle zaposlenih,« opozarja Kovačič.
