Po skoraj dveh letih od izbruha afere »dodatki« so na ljubljanskem okrožnem sodišču včeraj začeli obravnavati tožbo, s katero država od Univerze v Ljubljani (UL) zaradi nezakonitih izplačil dodatkov za stalno pripravljenost zahteva vračilo 780.943 evrov; tolikšna je samo glavnica. V zahtevani znesek so zajeti dodatki, ki so si jih na devetih fakultetah (navedene so v tabeli) izplačali v letih od 2012 do 2015. Med njimi presenetljivo ni filozofske fakultete, čeprav sta samo nekdanja dekana Andrej Černe in Valentin Bucik skupaj prejela dobrih 41.000 evrov nezakonitih dodatkov (prvi 18.735 in drugi 23.033 evrov).
Nezakonita izplačila na FF izvzeta
Na ministrstvu za izobraževanje pojasnjujejo, da zahtevajo le vračilo tistih proračunskih sredstev, ki jih je UL kot dodatke izplačala iz sredstev, ki jih univerzi po pogodbi dodeljuje ministrstvo, in da torej tožbeni zahtevek ne vključuje sredstev, ki so jih na fakultetah porabili za dodatke, a so jih prejeli iz drugih, na primer tržnih virov. Prav zato naj v zahtevanem znesku ne bi bilo dodatkov, ki so jih izplačali na filozofski fakulteti. »Filozofska fakulteta je nezakonito izplačevala dodatke, a ne iz sredstev MIZŠ, zato niso zajeti v vtoževanem znesku,« so sporočili z ministrstva. Iz povedanega je mogoče sklepati, da celotni znesek nezakonitih izplačil presega zahtevano vsoto – po nekaterih informacijah naj bi ta presegala milijon evrov – in da bodo nekatera nezakonita dejanja članic zagotovo ostala nekaznovana.
Odvetnik univerze Dino Bauk iz odvetniške pisarne Ferfolja, Ljubič, Bauk je po končani obravnavi za Dnevnik povedal, da je v tej zadevi ključno to, da je zahtevek države neizvršljiv. »Fakultete so zaradi zakona o sistemu plač od prejemnikov dodatka zahtevale vračilo le za deset mesecev, država pa ga zdaj zahteva za pet let. Univerza teh sredstev nima kje vzeti.«
Bauk: Dokazno breme je na državi
Bauk dodaja, da mora pravobranilstvo dokazati, da so na UL sredstva za dodatke izplačali iz proračunskih sredstev. »Tega ni dokazalo, takšna trditev pa tudi ni logična. Univerza za študijsko dejavnost dobi premalo sredstev, zato mora potrebna sredstva sama pridobivati na trgu, recimo z izrednim študijem. Če bi za dodatke uporabila sredstva iz študijske dejavnosti, kot trdijo na ministrstvu, bi jih zmanjkalo za druge obveznosti, a tega univerzi nihče ne očita.« Na vprašanje, zakaj so potem na devetih fakultetah dodatke zapisali prav pod postavko študijska dejavnost, Bauk odgovarja, da način zapisovanja ni ključen, ključno je dejstvo, da na univerzi vedo, da teh sredstev niso vzeli iz sredstev za študijsko dejavnost.
Na včerajšnjem naroku je sodnica lahko ugotovila le, da poskus poravnave ni bil uspešen. Univerza bi bila namreč pripravljena vrniti le tista sredstva, ki so jih članice UL dobile od prejemnikov dodatkov, to pa je državno pravobranilstvo kategorično zavrnilo.
