Razkrinkani kapitalistični agrarni reformatorji.
Naši čitatelji se še živo spominjajo naših razkritij o pogodbi kapitalističnih družb, ki so hotele eksploatirati velikanske pragozde fidejkomisnega posestva kneza Auersperga na Kočevskem. Liberalne družbe »Sava«, »Panonija« in klerikalna »Gospodarska zveza« so sklenile s knezom Auerspergom pogodbo, glasom katere bi smele sekati v njegovih velikanskih gozdovih les 15 let po strašno nizkih cenah. Da bi bil dobiček večji, so si gospodje razdelili med seboj tudi njegove žage. Kdo pa so te družbe? »Sava« je družba par oseb, ki so že doslej velikansko zaslužili, ne samo pri lesu, temveč tudi pri špekulacijah s tujimi valutami. Sedež ima — v trgovski in obrtni zbornici! Kako pride ta v družbo lesnih eksploaterjev, nam ni umljivo. Vedno smo mislili, da ima trgovska in obrtna zbornica druge naloge, kot pa to, da se njeni nameščenci bavijo direktno z lesno trgovino. (…)
Sedaj pa smo dobili obvestilo, da je minister za agrarno reformo to škandalozno pogodbo razveljavil. Torej njihova vlada sama je spoznala, da je pogodba nemoralna in da ni v skladu z namerami agrarne reforme! (…)
Da ni bilo »Napreja«, bi bilo slovensko ljudstvo prikrajšano skozi 15 let za najmanj 136 milijonov kron vsako leto. (…)
Naprej, 29. maja 1920
Auerspergove šume ali primite tatu!
Tako upije »Naprej« že nekaj časa sem radi tega, ker je sklenila domača organizacija lesne obrti, trgovine in zadružništva sečno pogodbo s knezom Auerspergom.
To naravnost že škandalozno herostratsko upitje vzbuja razne ne baš laskave misli o nekaterih voditeljih delavske organizacije ter o breznačelnosti soc. - dem. tiska, če to gg. voditeljem osebno ugaja. Ker kaže včerajšnji »Naprej«, da vsa stvarna argumentacija, ki jo je prinesel ponovno »Slovenec« in zadnjič tudi naš list, nič ne zaleže, je potreben končno krepak odgovor.
Dosedanja docela točna pojasnila v časopisju so dokazala, da je sklenil knez Auersperg pogodbo z organizacijo, ki obsega vse obrate in zadruge, ki so v okrožju Auerspergovih velešum in ki od njih žive. Ti obrati in zadruge zaposljujejo skupaj 2735 delavnih moči in 57 žag s 124 jarmi. Jasno je, da preživljajo te delavne moči veliko število rodbin. Znano je pa tudi, da živi velik del Dolenjske od lesnega prometa, zlasti od Auerspergovega, ker je poljedelstvo le borno in ker drugih industrij tam ni. Večina obratov je dobavljala že pred prevratom les od kneza Auersperga; nanovo so udeležene vse manjše lesnoindustrijske družbe in zadruge, ki obstojajo vse iz zgolj malih ljudi. Premožnejša izmed vseh pogodnikov sta le dva, ki sta si pa prislužila, kar nimata, s svojo podjetnostjo in poštenim delom, kar se jima ne more šteti v greh, dokler obstoja današnji gospodarski red. Če so pa posamezniki gospodarsko močnejši, so državi dober vir davkov; vsekakor so pa ti posamezniki in cela združitev skupaj prave bogataške ničle v primeri z bankami in njih mogotci, ki so se pogajale poprej z Auerspergom za isto pogodbo in za katere vodi sedaj »Naprej« tak srdit boj pod krinko protikapitalizma. (…)
Na vse stvarne obrazložitve »Naprej« dosedaj ni reagiral in tudi danes najbrž ne bo. (…)
Slovenski narod, 30. maja 1920
Objem naših nacijonalcev s knezom Auerspergom!
Veliko Auerspergovo fidejkomisno posestvo na Kočevskem je bilo meseca marca 1919 vsled znane odredbe ministrstva za agrarno reformo razlaščeno. Že takoj spočetka so hoteli razni politikarji iz SLS in JDS v kalnem ribariti in so se pulili za plen, kdo ga dobi več. Sumničili in dolžili so drug drugega po »Slovencu« in po »Slovenskem Narodu«. (…)
Auerspergovo posestvo ima danes 4,000.000 kubikov zrelega lesa in povsod vpeljano lesno industrijo (žage). Vsak pameten človek je pričakoval, da bo to razlaščeno veleposestvo država sama eksploatirala po svojih zmožnih organih, ki jih ima dovoli na razpolago. Na ta način bi pomagala dvigniti našo valuto, zlasti ker je danes Rusija še nezmožna v tem pogledu konkurirati na svetovnem trgu. Toda zgodilo se je nekaj nepričakovanega. Vladajoči stranki SLS in JDS zvesti svojim kapitalističnim načelom pa ste sklenili med seboj nepošteno (čuj g. dr. Tavčar!) koalicijo. Sklenila se je znana sramotna pogodba, ki smo jo mi razkrili. Od države razlaščeno premoženje se je hotelo razdeliti med nekatere strankine pristaše, ljudstvo, kmeta pa grdo ogoljufati. Naredba centralne vlade v Belgradu z dne 11. februarja 1920 določa, da se sme les veleposestev, ki spadajo pod agrarno reformo, prodati le na javni dražbi. (…)
Žalosten ta naš nacijonalizem. Žalostno to za ponos naših nacijonalnih strank!
Škandal! (…)
Sram Vas bodi vseh skupaj!
Naprej, 6. junija 1920
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si
