Vročina v okolju lahko povzroči številne škodljive vplive na zdravje, zlasti pri občutljivejših skupinah prebivalstva. Z upoštevanjem napotkov za ravnanje v času visokih temperatur lahko škodljive vplive preprečimo, svetujejo pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Vročina lahko najbolj prizadene starejše, otroke in bolnike. Med njimi so bolj ogroženi bolniki z obolenji, ki vplivajo na uravnavanje toplote v telesu, na mobilnost in sposobnost presojanja (na primer bolniki s srčno-žilnimi obolenji in obolenji dihal, diabetiki, bolniki z obolenji ledvic, bolniki z duševnimi motnjami in nepokretni). Na uravnavanje toplote vpliva tudi uživanje nekaterih zdravil, opozarjajo pri NIJZ. Med občutljive skupine prebivalstva sodijo tudi ljudje z nizkim socialno-ekonomskim statusom, brezdomci, socialno izolirani in prebivalci, ki imajo slabši dostop do zdravstvenih ustanov. V vročini morajo biti posebno pozorni tudi ljudje, ki so dodatno izpostavljeni nekaterim dejavnikom iz okolja, na primer onesnaženemu zraku, bivajo v podstrešnih stanovanjih, v slabše prezračenih ali prenatrpanih prostorih brez naprav za klimatizacijo, ter delavci, ki delajo na prostem, in prebivalci mest.
Težave, ki jih povzroča vročina
Daljše obdobje vročine lahko povzroči pregretje telesa in različne težave: kožne izpuščaje, vročinske krče, vročinsko izčrpanost, omedlevico – kratkotrajno izgubo zavesti in vročinsko kap.
Težave preprečimo tako, da zmanjšamo obremenitev telesa s toploto. Zato zmanjšamo izpostavljenost vročini: umaknemo se v senco ali v hladnejše prostore. Ohladimo se lahko tudi s hladno prho ali hladno kopeljo. Nastajanje toplote zmanjšamo tako, da omejimo fizično aktivnost na prostem na jutranje in večerne ure. Uživamo lahko hrano v manjših obrokih. Telesu s pravilno izbiro oblačil in zadostnim uživanjem tekočin omogočimo odvajanje toplote.
Nikogar ne pustimo v avtu!
Nekateri ljudje so bolj ogroženi. Bodimo posebno pozorni na znamenja prizadetosti pri njih, opozarjajo pri NIJZ. Še posebno je pomembno, da nikoli ne puščamo nikogar v zaprtem, parkiranem avtomobilu, niti za eno minuto. Otroci so še zlasti ogroženi, saj se njihovo telo segreje tri- do petkrat hitreje kot telo odraslih, njihovo znojenje še ne deluje tako dobro kot pri odraslih, ne morejo si sami pomagati, se odpeti in zapustiti avtomobila. Posebno ogroženi so majhni otroci in bolni otroci: s povišano telesno temperaturo, drisko, bruhanjem. Vročina v parkiranem avtomobilu hitro zraste in ubija.
V primeru pregretja bolnika umaknemo na hladno (v senco ali hladen prostor). V primeru vročinske kapi takoj pokličemo zdravniško pomoč, obolelega ves čas hladimo. Z zdravnikom se posvetujemo tudi, če imamo neobičajne težave, ki ne minejo ali se večajo.
Zaščitimo se pred soncem
Ne smemo pozabiti na zaščito pred soncem. V času njegove največje moči (med 10. in 16. uro) poiščimo senco. Zaščitimo se s sončnimi očali, pokrivalom za glavo, primernimi oblačili in širokospektralno zaščitno kremo s sončnim zaščitnim faktorjem, to je SZF oziroma SPF najmanj 30 in zaščito pred UVA-žarki.
V vročini se hrana hitreje pokvari. Bodimo pozorni na kakovost hrane, ki jo uživamo, in pravilno ravnanje s hrano. Zdravila shranjujemo na primerni temperaturi v skladu z navodili proizvajalca. Upoštevamo nasvete zdravnika.
Spremljamo napovedi in opozorila prek sredstev javnega obveščanja, še svetujejo pri NIJZ.
