Stanje Hribarjeve vile v zadnjih sedemnajstih letih je še en zgovoren prikaz nemarnega ravnanja s kulturno dediščino. Sramotno ravnanje države in mesta se je začelo po smrti dr. Zlatice Hribar, hčere župana Ivana Hribarja, ki je vilo po smrti 14. junija leta 2000 zapustila državi. V oporoko je zapisala, naj bo hiša namenjena kulturi »v spomin na očeta, ki je tako ljubil svojo domovino in Ljubljano«. Vilo naj bi preuredili v »muzej bivšega ljubljanskega župana, poslanika, pokrajinskega namestnika in senatorja dr. honoris causa Ivana Hribarja«, je s pokojničinimi besedami spomnila novinarka in publicistka Darinka Kladnik, ko je za Dnevnik pisala o ljubljanskih vilah.
Kladnikova je bila tudi kritična do tega, da je država na darilo, ki ga je dobila, pozabila. Dolgih deset let je namreč trajalo, da so se pristojni državni in mestni organi sploh uskladili o tem, kako bi vendarle izpolnili zadnjo voljo Hribarjeve edinke. Več let po njeni smrti je bila vila ob Cesti 27. aprila v Rožni dolini prazna, začela je propadati in res je bilo videti, kot da je država nanjo pozabila. Šele leta 2006 je začela poslanka Majda Širca postavljati vprašanja o njeni usodi, a je nato tudi ona kot kulturna ministrica ni mogla urediti v muzej.
Dokumentacija v pripravi
Se je pa pod vodstvom Majde Širca zgodil pomemben korak: lastništvo vile so s sklepom vlade leta 2010 prenesli na Mestno občino Ljubljana, ki se je obvezala vilo obnoviti in v njej tudi ustrezno predstaviti zapuščino nekdanjega ljubljanskega župana Ivana Hribarja. Na občini so željo pokojnice vzeli resno in stavbe kljub zanimanju niso prodali. Niso pa nič naredili, kljub prvotnim napovedim, da bo prenova končana do leta 2014. Hišo so le nekoliko zaščitili, da se njeno stanje do prenove ne bi še poslabšalo.
In kdaj bo končno na vrsti prenova vile iz leta 1912, ki jo je Hribar poimenoval po svoji hčeri? »Za vilo Zlatico je bil v preteklem letu izdelan konservatorski načrt, letos pa sta bila izdelana arhitekturni posnetek in idejna zasnova. Trenutno je v pripravi investicijska dokumentacija,« odgovarjajo na občinskem oddelku za kulturo. Eden izmed naslednjih korakov pred prenovo pa bo še razglasitev Hribarjeve vile za kulturni spomenik lokalnega pomena. Odlok o razglasitvi je že pripravljen, mestni svet naj bi ga obravnaval na eni od prihodnjih sej.
Muzej meščanstva
V Muzeju in galerijah mesta Ljubljane, ki vilo upravlja, so lani že pripravili programsko nalogo Ivan Hribar in svet meščanstva, ki bo podlaga za načrtovanje vsebin v prenovljeni hiši. Iz Strategije razvoja kulture v Mestni občini Ljubljana 2016–2019 pa je razvidno, da bodo v nekdanji Hribarjevi vili poleg dela znamenitega župana in njegove hčere pozornost namenili tudi potresu, ki je prizadel Ljubljano leta 1895, in socialni zgodovini med obema vojnama. Premislili pa so si, da bo poleg muzejske predstavitve v vili dobil sedež novi Krajinski park Tivoli, Rožnik, Šišenski hrib.
Občina pričakuje, da bo naložba meščanom približala prelomne čase v razvoju mesta v prvi polovici 20. stoletja. Vrednost naložbe bo znana po potrditvi investicijske dokumentacije, prva ocena je 1,5 milijona evrov.
Prenova vile, s katero bodo stavbo vrnili v čas, ko je v njej živel župan z ženo in hčerko, naj bi bila končana leta 2019.
