Z Downing Streeta 10 sem včeraj, kot drugi v Londonu akreditirani dopisniki, dobival e-pismo za e-pismom, ki se je začenjalo enako: »Kraljica je z zadovoljstvom odobrila imenovanje…« Mayeva je že drugi dan zapored z imenovanjem ministrov in državnih sekretarjev nove vlade (nova je samo po tem, da je manjšinska, saj so skoraj vsi ohranili položaje iz stare, večinske vlade), ki jih mora zaradi lepšega »blagosloviti« monarhinja kot papirnata šefinja države, ustvarjala vtis politične normalnosti in ignorirala politično zmešnjavo, ki jo je na Otoku ustvaril izid parlamentarnih volitev. Downing Street, pred katerim so bile v soboto velike demonstracije, ki so jim dali pečat vzkliki in transparenti »Corbyn noter, Mayeva (ali torijci) ven!«, sta z možem včeraj zapustila samo, ko sta šla k maši…
Čakanje na brute
Ker se Theresa May, čeprav je zapravila ne samo večino svoje stranke v parlamentu, ampak tudi osebno kredibilnost, oklepa oblasti, se je spremenila v neke vrste začasno vršilko dolžnosti premierja, ki čaka na to, da bo kakšen od njenih ministrov zbral dovolj poguma in zaveznikov, da jo zabode v hrbet. Z zahtevo po sproženju volitev vodje konservativne stranke. To bo zelo verjetno ekstremni oportunist in zunanji minister Boris Johnson. Nekdanji (Cameronov) finančni minister George Osborne, zdaj urednik dnevnika Evening Standard, ki mu je pokazala vrata vlade, ko je pred samo enajstimi meseci postala premierka, je danes na televiziji z velikim nasmehom dejal, da je Mayeva »hodeča mrtva ženska« in da je vprašljivo samo še to, koliko časa bo v oddelku obsojenih na smrt. Politično usmrtitev pričakuje konec tega tedna, za Borisa Johnsona pa je dejal, da ves čas vodi kampanjo za vodjo stranke. Celo 60 odstotkov članov konservativne stranke misli, da mora Mayeva odstopiti, različni konservativni poslanci, ki že govorijo o tem, pa pričakujejo volitve vodje oziroma njen odhod pred koncem tega leta.
Že sklenjeni sporazum, ki ga ni bilo
Mayevi, ki ne more skriti tega, kako rada je na oblasti, se tako zelo mudi skleniti sporazum z edino parlamentarno stranko, ki je pripravljena sodelovati s konservativci, s severnoirsko unionistično (protestantsko) stranko DUP, da so na Downing Street 10 že objavili, da so ga sklenili, potem pa, ko je DUP sporočila, da je enako presenečena nad to objavo kot so vsi drugi, umaknili to trditev. Tudi glede same narave sodelovanja s to desničarsko skrajno družbeno konservativno stranko, ki je proti gejevskim porokam in abortusu, je Mayeva očitno spreminjala mnenja. Najprej so z Downing Streeta 10 napovedali manjšinsko konservativno vlado, potem čisto pravo koalicijo z DUP, zdaj govorijo o neuradni koaliciji, ki je v samosvojem besednjaku britanske politične ureditve znana kot sporazum »o zaupanju in oskrbi«. Pomeni pa, da bi konservativna vlada lahko računala na podporo stranke DUP pri ključnih glasovanjih o proračunu in zaupnici vladi. Konservativcem do večine (326) v parlamentu manjka osem poslancev, DUP pa jih je dobila deset.
Corbynov pritisk ne popušča
Tudi pritisk laburistov in Jeremyja Corbyna na Mayevo ne popušča. Levičarski vodja laburistov Corbyn, ki so mu napovedovali, da bo stranko na minulih volitvah povedel v pozabo, pa jo je okrepil s tridesetimi poslanci, pravi, da še vedno utegne on postati premier manjšinske laburistične vlade. Napovedal je tudi, da pripravlja zakonodajni program za alternativno laburistično manjšinsko vlado, če bo propadel poskus Mayeve, da ustanovi manjšinsko konservativno vlado. Vse se zdi mogoče, nič nemogoče. Tudi nove predčasne volitve. Teh pa je konservativcev panično strah, saj imajo po najnovejših raziskavah javnega mnenja laburisti, ki so na minulih volitvah Britancem prvič po več kot tridesetih letos ponudili levo, socialnodemokratsko alternativo neobrzdanemu neoliberalizmu britanske vrste, ki je postal znan kot tačerizem, pred konservativci šest odstotkov prednosti. Zahvaljujoč Corbynu in milijonom mladih Britancev, ki so z glasovanjem zanj morda spremenili britansko zgodovino. Tudi zato konservativni bruti kot Johnson utegnejo pohiteti s politično eksekucijo Therese May.
