Viseči (angl. hung) parlament je v Britaniji parlament, v katerem nobena stranka nima (absolutne) večine. Zanjo je v otoškem parlamentu, ki ima 650 sedežev, potrebnih 326 sedežev. Po objavi volilnih izidov v vseh razen enem londonskem volilnem okrožju, v katerem so zaradi utrujenosti preštevanje glasov preložili za en dan, so konservativci, ki so vodili zelo negativno in z brexitom prepojeno kampanjo, osvojili 318 sedežev v novem parlamentu.
Nagrajeni in kaznovani
To je dvanajst sedežev manj kot na prejšnjih volitvah in osem premalo za večino oziroma ustanovitev večinske vlade. Laburisti so kljub črnogledim napovedim, ki so jih povezovali z levičarskim vodjo Jeremyjem Corbynom, ki je vodil zelo pozitivno kampanjo, v kateri brexita skoraj ni omenjal, pravičnejšo Britanijo in enakopravnejšo družbo pa stalno, osvojili 261 sedežev, kar 29 več kot na prejšnjih volitvah. Na tretjem mestu ostaja na Škotskem vladajoča stranka SNP, čeprav je izgubila kar 21 od 56 poslancev, ki jih je imela v britanskem parlamentu. Sedež je izgubil celo njen prejšnji vodja Alex Salmond, ki je razpisal prvi referendum o škotski neodvisnosti. Eno z drugim pomeni, da so se Škoti zelo ohladili do neodvisnosti.
Šele četrto mesto je po številu poslancev zasedla liberalno-demokratska stranka, ki si je opomogla, vendar je še daleč od spektakularnega uspeha na volitvah leta 2010, ko jih je Nick Clegg povedel do rekordnih 57 poslancev. Na volitvah leta 2015 so jih volilci kaznovali za petletno koalicijo s konservativci in prelomljeno obljubo o tem, da ne bodo privolili v povišanje univerzitetnih šolnin (pa so, saj so se te povišale s tri na devet tisoč funtov), saj so po teh volitvah v parlamentu imeli samo osem poslancev. Po volitvah jih imajo dvanajst, a so ostali brez karizmatičnega Nicka Clegga, ki so ga volilci kaznovali z zamudo.
Na volitvah leta 2015 so jih volilci kaznovali za petletno koalicijo s konservativci in prelomljeno obljubo o tem, da ne bodo privolili v povišanje univerzitetnih šolnin (pa so, saj so se te povišale s tri na devet tisoč funtov), saj so po teh volitvah v parlamentu imeli samo osem poslancev. Po volitvah jih imajo dvanajst, a so ostali brez karizmatičnega Nicka Clegga, ki so ga volilci kaznovali z zamudo.
Ko zmagovalec dobi vse
Nedemokratična »lepota« večinskega volilnega sistema za zmagovite poslance (zmagovalec dobi vse oziroma poslanski sedež, vsi drugi pa nič) pomeni, da imajo konservativci 57 poslancev več kot laburisti, čeprav so dobili samo 2,4 odstotka glasov več (42,4 odstotka konservativci, 40 odstotkov laburisti). Ali to, da ima škotska SNP 35 poslancev, liberalni demokrati pa samo 12, čeprav so dobili 7,4 odstotka glasov, SNP pa tri odstotke. Britanski volilci so imeli priložnost nadomestiti večinski sistem s proporcionalnim, pa so ga pred leti na referendumu zavrnili. Volilna udeležba je bila razmeroma visoka, nekaj odstotkov višja kot na rednih volitvah pred dvema letoma: 68,7-odstotna.
Bi morala osramočena Mayeva odstopiti?
Osupljiv in povsem presenetljiv izid volitev je na Otoku ustvaril občutek politične krize. Tudi zato, ker naj bi se čez dober teden začela brexitska pogajanja. Nihče vse do zadnjega, do objave projekcij, ni pričakoval drugačnega izida, kot je konservativna večina. Mnogi, tudi med konservativci, mislijo, da bi morala Mayeva odstopiti. K odstopu jo je pozval tudi vodja laburistov Jeremy Corbyn, ki so ga konservativci in velika večina medijev razglašali za ekonomiji in varnosti Britanije nevarnega levičarja, nedomoljuba in celo terorističnega simpatizerja. »Mandat, ki ga je dobila, so izgubljeni konservativni sedeži, izgubljeni glasovi, izgubljena podpora in izgubljeno zaupanje. Po mojem je to dovolj za to, da odstopi in se umakne vladi, ki bo resnično zastopala vse ljudi te države,« je dejal Corbyn in dodal, da je on na voljo. Vodja liberalnih demokratov Tim Farron je bil veliko ostrejši, rekoč, da bi moralo biti Mayevo sram in da bi morala odstopiti, če bi imela vsaj kanček samospoštovanja.
Premierka se oklepa oblasti
Mayeva se oklepa oblasti in je že popoldne obiskala kraljico, da bi jo zaprosila za mandat za sestavo vlade. To bo očitno manjšinska vlada, vendar v partnerstvu s severnoirsko protestantsko unionistično stranko DUP, ki je dobila deset sedežev, saj trdi, da imajo skupaj samo konservativci in DUP zakonito večino v parlamentu. »Oblikovala bom vlado, ki bo poskrbela za gotovost in vodila Britanijo naprej v tem kritičnem trenutku. To bo vlada, ki bo vodila državo skozi ključna brexitska pogajanja, ki se začenjajo že čez deset dni, in uresničila voljo Britancev, ki bo povedla Združeno kraljestvo iz EU,« je resno dejala pred Downing Streetom 10. Mayeva kot da se ne zaveda politične zmešnjave in negotovosti, ki so jo ustvarile te »njene« predčasne volitve. Trenutno je jasno samo to, da lahko pozabi na trdi, ekstremni brexit, pa naj si ga še tako želi. In to, da so Britanijo te nepotrebne volitve spet, kot brexitski referendum, razdelile. Mnogi pričakujejo, da bodo šli Britanci že jeseni ali prihodnje leto spet na volitve.
