Predčasne volitve je (samo dve leti po rednih volitvah) razpisala zaradi ozkosrčnih strankarskih interesov oziroma političnega pohlepa konservativne stranke in njenih ajatol trdega brexita. Konservativce, ki so imeli v dosedanjem parlamentu 17 poslancev večine, so premamile pomladanske raziskave javnega mnenja, po katerih so imeli pred laburisti orjaško prednost 24 odstotkov. Pričakovali so orjaško novo večino od 120 do 130 poslancev v 650-članskem parlamentu, ki so si je želeli predvsem zato, da bi poteptali laburiste in levičarske ideje njihovega vodje Jeremyja Corbyna, in izpeljali trdi brexit, ali celo zapustili EU brez sporazuma. V skladu z sloganom Mayeve: noben sporazum je boljši od slabega sporazuma.
Konservativna stranka je izgubila večino v parlamentu, Britanci pa so se iznebili trdega oziroma ekstremnega brexita, ki je zaradi izida volitev končal v košu za smeti. Konservativci so še vedno največja stranka v parlamentu, čeprav so izgubili dvanajst poslancev, medtem ko so laburisti ostali druga največja stranka, vendar z 29 poslanci več. Mayeva je kljub zmagi velika poraženka teh volitev, pred katerimi se je Britancem prodajala kot močna in stabilna voditeljica. V njeni katastrofalni negativni kampanji, v kateri ni hotela nastopiti v nobenem soočenju z drugimi strankarskimi prvaki, se je izkazala za šibko in nesposobno ne vseh dogodkih, ki jih ni zrežirala njena stranka. Corbyn, ki ima za seboj izjemno uspešno pozitivno kampanjo, v kateri je pred velikimi množicami nastopal proti varčevalni politiki konservativne vlade, ki je osiromašila vse druge razen bogatih in korporacij, ki jih je dodatno obogatela, in za pravičnejšo družbo, je kljub drugemu mestu veliki zmagovalec teh volitev. Proti sebi je imel ne samo konservativce in večinske prokonservativne desničarske medije, ampak tudi sredinsko krilo laburistov. Vsi ti so ga razglašali ne samo za nesposobnega politika, ampak za nevarnega levičarja, simpatizerja skrajnežev in nedomoljuba, ki bo ogrozil vse, od britanske ekonomije do britanske varnosti.
Za laburiste pod levičarjem Corbynom je včeraj glasovalo 41 odstotkov volilcev. Za druge levosredinske stranke, Škotsko nacionalno stranko (SNP), liberalne demokrate, zelene in druge je glasovalo dodatnih 13,4 odstotkov. Za konservativce je glasovalo 41,3 odstotke volilcev. Zato je velika poraženka teh volitev tudi trditev desnice, da sta levica in socialna demokracija v Britaniji mrtvi oziroma, da je neoliberalizem za vedno zmagal.
Včerajšnje volitve so bile, zahvaljujoč Corbynu in mladim, tudi britanski dan mladosti. Mladi Britanci, ki politikom niso odpustili brexita, so množično prišli na volišča in se postavili za Corbyna in njegov socialno-demokratski manifest. Ne samo zato, ker jim je obljubil odpravo univerzitetnih šolnin (9.000 funtov na leto), ampak tudi zato, ker jim je obljubil upanje v boljšo prihodnost, vsem pa pravičnejšo družbo.
Veliko presenečenje včerajšnjih volitev je včeraj doživela tudi Škotska, kjer je vladajoča stranka SNP izgubila 21 od 56-tih poslancev, ki jih je imela v britanskem parlamentu. Sedež je izgubil celo njen prejšnji vodja Alex Salmond, ki je razpisal prvi referendumom o neodvisnosti. To ne more pomeniti nič drugega kot da so se Škoti zelo ohladili do neodvisnosti.
