Vsak dokument je svojevrstna pravica, a tudi dolžnost posameznega državljana. Tudi v njegovem interesu bi moralo biti, da se jih ne ponareja. Kajti s tem izgublja vrednost in težo njegov »originalen« dokument. Prav nič drugače ni z vozniškimi dovoljenji. Mala kartica, ki vam daje pravico, da se kot voznik ali voznica vključite v promet, zahteva veliko denarnega, časovnega in tudi intelektualnega vlaganja vanjo, a kaj, ko so tukaj tudi tisti, ki bi radi ubrali bližnjico – torej so na poti s ponarejenim ali kupljenim dovoljenjem. In ker je v človeški navadi, da vedno skušamo iti po liniji najmanjšega odpora (na tem sloni celoten razvoj človeštva), je jasno, da ponarejevalcem nikoli ne bo zmanjkalo dela. Čeprav je tega veliko manj, kot bi lahko pričakovali, tudi zaradi raznih varnostnih dodatkov na vsakem dokumentu. A nenehen dvoboj med uradnimi organi in ponarejevalci se ne bo nikoli končal.
Ponaredkov je z novo kartico vedno manj. »Najpogosteje odkrijemo dovoljenja, ki so popolni ponaredki, in le redkeje tista, ki so prenarejena, torej predelana originalna dovoljenja. Med ponaredki najpogosteje nastopajo stara vozniška dovoljenja, torej tista vijoličasta, in redkeje nova, ki so v obliki kreditne kartice,« je povedal Drago Menegalija s policije in dodal, da so v prvih petih mesecih letošnjega leta odkrili 95 ponaredkov, v obdobju od 2012 do 2017 pa skupno 1212 ponaredkov. Da jih je vedno manj, potrjuje tudi podatek, da so leta 2012 odkrili 329 ponaredkov, leta 2016 pa le še 148. To verjetno ne pomeni, da jih policija ne odkrije, čeprav je zelo verjetno, da jim marsikateri neoriginalni dokument še vedno »uide«, se pa trend zmanjšuje tudi zaradi načina izdelave in seveda cene.
Eden hujših prekrškov
A kdo bi torej kupil ponarejeno vozniško dovoljenje? Največkrat jih uporabljajo tiste osebe, ki niso opravile izpita za pridobitev vozniškega dovoljenja. V primeru ponarejenega vozniškega dovoljenja gre za kaznivo dejanje ponarejanja listin po 251. členu Kazenskega zakonika RS, za katero je predpisana kazen do treh let zapora. »Slovenija je bila ena prvih članic Evropske unije, ki je za vozniška dovoljenja uvedla visoke standarde zaščite pred ponarejanjem. Slednja so, v nasprotju s starimi, v obliki polikarbonatnih kartic, podobno kot osebna izkaznica, med zaščitami so odtis motorja, valjev in ventilov, ki so vsi vidni pod pravim kotom. Na kartici je lipov list kot eden od prepoznavnih simbolov Slovenije, določene zaščite pa so vidne tudi pod UV-lučjo,« je še povedal Drago Menegalija.
Na ministrstvu za infrastrukturo so dodali, da se voznika, ki nima veljavnega dovoljenja, kaznuje z globo 500 evrov, globa za prekršek, ko voznik vozi v času, ko se mu izvršuje sankcija prepovedi vožnje, pa znaša 1000 evrov. Poleg globe se vozniku izreče tudi kazen 18 kazenskih točk. Prav tako se z globo 1000 evrov za prekršek kaznuje voznika, ki vozi motorno vozilo v času, ko ne sme ponovno pridobiti vozniškega dovoljenja. »Prekršek vožnje vozila brez ustrezne kategorije vozniškega dovoljenja spada med hujše prekrške, za katere je določena tudi stranska sankcija zasega motornega vozila. Če pa bi imel voznik pri sebi ponarejeno vozniško dovoljenje, bi mu bila izrečena enaka globa kot vozniku, ki nima veljavnega vozniškega dovoljenja,« pravi Mojca Kuhar z ministrstva za infrastrukturo. Ksenija Klampfer, načelnica na upravni enoti Maribor, pa je povedala, da sta bila pri njih v zadnjih petih letih v postopku zamenjave tujih vozniških dovoljenj za slovensko ugotovljena le dva primera ponarejenih vozniških dovoljenj, in sicer kitajsko in srbsko. Upravna enota namreč pred zamenjavo vozniškega dovoljenja v državi, kjer je bilo dovoljenje izdano, preveri, ali je bil dokument izdan.
Kako do ponarejenega dovoljenja
Do ponarejenega vozniškega dovoljenja sicer ni težko priti, le s to izjemo, da je Slovenija očitno premajhen trg, da bi se organiziranim ponarejevalcem to sploh izplačalo. Tako lahko na internetu najdemo kar nekaj strani, kjer ponujajo take storitve, večinoma pa ponujajo vozniška dovoljenja za države vzhodne Evrope, Nemčije, Nizozemske ali Velike Britanije. Cene so od 500 evrov navzgor, v povprečju pa kupca vse skupaj z vsemi dodatnimi stroški stane okrog 1000 evrov. Koliko gre zaupati takim stranem in predvsem zakaj bi to sploh potrebovali, pa je seveda že drugo vprašanje. Kajti ponaredke je, pravijo forenziki, sorazmerno lahko odkriti. Sicer so med svojim delom tudi forenziki v tujini naleteli na odlične ponaredke, v glavnem pa velja, da v materiale in tehniko izdelave ne vlagajo preveč časa in denarja.
Material je namreč tisti, ki se že na prvi pogled in otip razlikuje od originalnega. Namen ponarejevalcev pa je čim cenejši izdelek čim hitreje prodati in pri tem imeti čim večji dobiček. Polikarbonat za sodobna dovoljenja ni poceni, zato raje uporabijo kar poceni plastiko, kot ni poceni lasersko tiskanje in cel kup varnostnih dodatkov. Da o kakšnih malomarnostih pri izpisih imen ali tiskarskih napakah niti ne govorimo. »V nacionalnem forenzičnem laboratoriju pregledamo vse dokumente po enaki metodi. Pregledamo torej način izdelave obrazca in zaščitnih elementov, primerjamo ga s pristnim obrazcem, preverimo ustreznost personalizacije in morebitne poškodbe, ki bi kazale na spreminjanje pristnega dokumenta. Naj še povem, da smo letos dobili v obravnavo eno slovensko kartično vozniško dovoljenje, pri katerem smo izdelek ocenili za kakovosten. Lani smo napisali tri poročila o ponarejenih slovenskih vozniških dovoljenjih; dve kartični sta bila preprosta ponaredka slabe kakovosti, eno tridelno pa je vsebovalo spremenjene osebne podatke in zamenjano fotografijo,« dodaja Nataša Žener, vodja oddelka za preiskavo dokumentov v nacionalnem forenzičnem laboratoriju.
Vozniška dovoljenja imajo namreč vgrajene številne varnostne elemente, zaradi katerih jih je težje ponarejati, tudi spremenljivi laserski zapis.
