V Idriji je po raziskavi arhitekta in domačina Janeza Podobnika okoli 50 starih značilnih rudarskih hiš, velika večina jih je v zelo slabem stanju, mnoge med njimi se že podirajo. Za obnovo nekaterih je bržkone že prepozno, za druge lovijo zadnji vlak. Rešitve zanje so iskali tudi v okviru projekta Tour de Villes. V njem so združena štiri alpska mesta (poleg Idrije še Tolmin, italijanski Tolmezzo in nemški Sonthofen), ki se srečujejo z opuščenimi območji, praznimi objekti in iskanjem novih in inovativnih načinov za njihovo oživljanje.
»Mnogi so prepričani, da so te hiše zgolj za podreti,« realnost opiše Matevž Stravs, ki na idrijski občini vodi projekt oživljanja rudarskih hiš. S sabo nosijo več težav kot prednosti. »Problem je razpršeno lastništvo, večina objektov je nezaščitena, do njih je otežen dostop,« našteje Stravs, ki pa meni, da stare rudarske hiše niso za na smetišče zgodovine. »V tujini je bivanje v starejših hišah modni hit. Če pride do podobnih trendov tudi pri nas, so lastniki teh hiš lastniki velikega potenciala,« razmišlja. Odgovore na dileme, kaj pri tej dediščini ščititi in česa ne, kako pristopiti k postopni obnovi, kakšne vsebine vnesti v te hiše, kdo naj bo pobudnik obnove in kako lastnike spodbuditi k obnovi, so že iskali tudi na posebni delavnici. »Glavna vprašanja so se vrtela okoli tega, kako spodbuditi prebivalce in lastnike k obnovi teh hiš, kako v sto let starih hišah vzpostaviti sodobne bivanjske standarde in kako to dediščino obravnavati kot navdih in ne kot oviro,« je pojasnil Straus.
In rešitve? »Udeleženci delavnice so predlagali, da občina enega od objektov obnovi kot zgled in dokaz, da je to mogoče in smiselno. Kot potencialne vsebine so predlagali razpršeni hotel, ki bi bil v opremi minimalističen in zvest zgodovini in zato nekaj posebnega in drugačnega, ter manjša stanovanja za najem s trgovinami ali manjšimi restavracijami v pritličjih,« rezultate našteje Straus.
Razpršeni hotel bi rešil več težav
Tudi arhitekt Podobnik meni, da bi z razpršenim hotelom v Idriji rešili več težav. Na eni strani bi pred propadom ohranili idrijsko arhitekturno dediščino, po drugi pa zagotovili nove turistične zmogljivosti, ki jih v Idriji primanjkuje. »S tem bi dosegli, da bi hiše tako kot nekoč znova postale hiše za bivanje in ne le muzejski objekti,« se dopolnjuje arhitekt.
O razpršenem hotelu v Idriji razmišljajo že vsaj zadnje desetletje, pripravili so že več podobnih projektov obnove dediščine, nobeden pa za zdaj še nima končnega rezultata. Na občini odgovarjajo, da se želje na koncu končajo pri zasebnikih. Med možnostmi, kako bi občina slednjim lahko pomagala, je najbolj verjetna subvencionirana obnova in možnost arhitekturnega svetovanja, kako se je pravilno lotiti.
