Med 47 članicami sveta Združenih narodov za človekove pravice (UNHRC), izvoljenih po regionalnem kriteriju, jih je kar nekaj, ki na splošno veljajo za njihove velike kršiteljice. Na to je že na včerajšnjem začetku tritedenskega zasedanja sveta opozoril visoki komisar ZN za človekove pravice Jordanec Zeid Al Husein, ki je tudi poimensko naštel članice, ki blokirajo obiske strokovnjakov svetovne organizacije, ki želijo pri njih preiskati domnevne kršitve. Mednje je uvrstil Venezuelo, Egipt, Nigerijo, Filipine in Burundi, kritiziral pa je tudi Kitajsko, ker strokovnjakom ne dovoli prostega gibanja po državi.
Huseinova opozorila so bila samo uvod v precej ostrejšo kritiko dela članic sveta, ki jo je podala ameriška veleposlanica pri Združenih narodih Nikki Haley. Vsem po vrsti je očitala kronično protiizraelsko razpoloženje zaradi vrste resolucij, ki jih so izglasovali zaradi izraelske okupacije palestinskega ozemlja leta 1967 in gradnje židovskih naselij na njem. »Ta nepopustljiva patološka kampanja proti državi z močno uveljavljenimi človekovimi pravicami ni v porog Izraelu, ampak svetu ZN za človekove pravice samemu,« je zatrdila, kar je del navzočih pospremil s kratkim posmehom, ter pozvala k naslovitvi resnih kršitev človekovih pravic v Venezueli. Za slednjo je dejala, da bi morala prostovoljno zapustiti svoj sedež v svetu ZN, dokler ne pomete pred lastnim pragom. »Biti član tega sveta je privilegij in nobena država, ki krši človekove pravice, ne bi smela sedeti za njegovo mizo,« je še pribila Haleyjeva, ki je zahtevala, da na sedanjem zasedanju sprejmejo ostre resolucije zaradi kršitev v Siriji, Eritreji, Belorusiji, Ukrajini in DR Kongo. Svet za človekove pravice po njenem mnenju prav tako ni dovolj kritičen do Irana, »države z zelo slabim stanjem človekovih pravic«.
Brez ameriškega pogleda v ogledalo
Nastop veleposlanice je takoj spodbudil borce za človekove pravice, ki so ji sporočili, naj se ZDA pogledajo v ogledalo. »Težko je resno vzeti zatrjevanja veleposlanice Haleyjeve o ameriški podpori človekovim pravicam v luči ukrepov Trumpove administracije, kakršna sta bila prepoved vstopa muslimanom v ZDA in pregon ilegalnih priseljencev,« je za Reuters dejal Jamil Dakwar iz Ameriške unije za državljanske svoboščine (UCLA). ZDA so v zadnjih treh letih administracije Georgea Busha mlajšega bojkotirale delo UNHRC, Obama pa je leta 2009 obnovil sodelovanje z njim. Haleyjeva je tokrat napovedala, da Trumpova vlada preučuje nadaljnje sodelovanje, pri čemer se mu ne namerava znova odreči, ampak si želi prizadevati za njegovo reafirmacijo. »Skušali bomo ponovno vzpostaviti legitimnost sveta za človekove pravice,« je dejala ameriška veleposlanica.
Zasedanje sveta ZN za človekove pravice, ki bo potekalo do 23. junija, je v ženevski Palači narodov odprl njegov predsednik, Salvadorec Joaquín Alexander Maza Martelli, Zeid Al Husein pa je v uvodu ponovno pozval Izrael k umiku z zasedenih ozemelj in ob tem spomnil, kako je kot deček pred petimi desetletji v Amanu »prvič slišal zvok vojne«. Ko je poudaril palestinsko polstoletno trpljenje pod okupacijo in sistematično kršenje mednarodnega prava, je dodal, da si tudi Izrael zasluži svobodo pred nasiljem. »Okupacija za oba naroda pomeni nadaljevanje brezmejne bolečine,« je prepričan Husein, ki je včeraj tudi dal DR Kongo dva dni časa, da odgovori na poziv sveta ZN za skupno preiskavo nasilja v provinci Kasai, kjer so odkrili 42 množičnih grobišč. Oblasti zločine pripisujejo uporniškim milicam in zatrjujejo, da so jih sposobne same preiskati, aktivisti pa poročajo tudi o prekoračenem nasilju vladnih enot nad prebivalstvom.
Na tokratnem zasedanju bo UNHRC poslušal predstavitve več kot 80 tematskih in nacionalnih poročil ter prisluhnil več kot 30 strokovnjakom za človekove pravice in predstavnikom preiskovalnih teles.
