Evropska komisija je z objavo dokumenta za razmislek o evropski monetarni uniji (EMU), ki ga je že napovedala ob objavi bele knjige za prihodnost Evropske unije marca letos, vstopila v razpravo o prihodnji podobi evrskega območja. Z zamislimi za njegovo krepitev se je denimo z vzpostavitvijo finančnega ministrstva v evrskem območju, večjega nadzora nad proračunsko porabo v državah evrskega območja ali celo izdajo evrskih obveznic zavzel novi francoski predsednik Emmanuel Macron. Za zamisli reforme evrskega območja je že pridobil načelno soglasje nemške kanclerke Angele Merkel in italijanskega premierja Paola Gentillonija, čeprav podrobnosti reformnih predlogov, za katere ne izključujejo sprememb evropskih pogodb, še niso dorekli. Podrobnejši francosko-nemški načrt za reformo evrskega območja naj bi obe vladi dorekli na skupni seji julija.
Ključni cilj je zmanjšati razlike med državami
Evropska komisija zdaj v objavljenem dokumentu za razmislek v javno razpravo z državami članicami in drugimi deležniki predlaga vrsto ukrepov, s katerimi bi utrdili in dokončali vse tri stebre evropske monetarne unije: unijo kapitalskih trgov, bančno unijo in fiskalno unijo. Ne gre za uradne predloge evropske komisije, temveč zgolj zamisli, o katerih se morajo sporazumeti države članice. Zamisli komisije zajemajo širok obseg ukrepov. Segajo od kratkoročnih stabilizacijskih ukrepov, ki bi predvsem okrepili elemente Evropskega stabilizacijskega mehanizma (ESM) za primer novih kriz v evrskem območju, do daljnosežnih reform, ki bi posegle v sam način delovanja evroskupine. V preteklosti za te ukrepe kljub zavedanju, da EMU ni dokončan projekt, ni bilo političnega interesa. Z ugodnejšo politično klimo v Evropski uniji po porazu populističnih kandidatov na volitvah na Nizozemskem in v Franciji je tudi po ocenah komisarja za finančne zadeve Pierra Moscovicija zdaj možnost za aktivnejše zasledovanje reform na finančnem področju EU.
Gospodarsko okrevanje je krhko in neenako, zagotoviti je treba več konvergence, sta nujnost reform opisala podpredsednik evropske komisije Valdis Dombrovskis in komisar Moscovici. Ena izmed temeljih v razmislek predlaganih reform, ki naj bi jih v evrskem območju potrdili do leta 2025, je, da bi vse države članice (razen Danske, ki je pri sodelovanju v evropski monetarni uniji izvzeta z opt-outom) do takrat pristopile k evru. To je ključnega pomena, če bi želele države EU ob dokončanju EMU hkrati okrepiti tudi politično unijo in jo na novo oblikovati prav okoli evrskega območja. Če bi vse države pristopile k evru, potem ne bi bilo bojazni, da bi v Evropi prišlo do neželenega scenarija »Evrope dveh hitrosti« ali »Evrope dveh evrov«. »Posledice bi bile katastrofalne. Prav zato moramo zmanjšati gospodarske razlike med državami,« je ocenil Dombrovskis. Čeprav evropska gospodarska rast že peto leto zapored počasi okreva, brezposelnost se zmanjšuje, pa razlike v gospodarski rasti in zaposlenosti v članicah Unije ostajajo precejšnje. Težava je tudi ta, da ima uvedba evra na primer na Češkem izjemno nizko javnomnenjsko podporo.
Predlog za finančno ministrstvo in proračun za evrsko območje
Med kratkoročnimi ukrepi mora evropska komisija do leta 2019 sprejeti strategijo za manjšanje obstoječih »slabih posojil« in preprečevanje ustvarjanja novih. V okviru bančne unije evropska komisija predlaga dodatne finančne vzvode za reševanje bank, če bi se jih nenadoma ob istem času več znašlo v težavah, obstoječi stabilizacijski mehanizmi pa ne bi bili zadostni za njihovo reševanje.
Dolgoročno potrebni ukrepi za stabilizacijo evrskega območja predvidevajo spremembo arhitekture evrskega območja in večjo demokratično odgovornost njegovih institucij. Toda komisija pušča odprto, v katero smer bi lahko šel razvoj evroskupine – ta bi se lahko preoblikovala v sedanji instituciji podoben svet s stalnim predsedujočim. To funkcijo bi lahko prevzel vodja evroskupine ali komisar za finančna vprašanja. Evropski parlament in nacionalni parlamenti bi morali dobiti več pristojnosti demokratičnega nadzora nad evrskim območjem, bolje je treba tudi urediti odnose med institucijami. Najbolj ambiciozen razmislek komisije za popolno uresničitev EMU predvideva ustanovitev posebnega finančnega ministrstva evrskega območja, v katerem bi se združili vsi mehanizmi za preprečevanje gospodarskih šokov. S posebnim proračunom naj bi bila njegova ključna vloga stabilizacija evrskega območja, tudi s pomočjo makroekonomskih ukrepov za spodbujanje investicij.
