»Poostren nadzor vseh potnikov, tudi državljanov EU, bi lahko imel negativen vpliv na turistične tokove,« pravi Bojan Ivanc, glavni ekonomist pri Analitski skupini Gospodarske zbornice Slovenije. »Poraba goriva bo večja, pa tudi onesnaževanje okolja ob meji. Omejeno gledano to pomeni daljšo transportno pot za turiste ter več prometa na bencinskih servisih, več prodanega goriva in prigrizkov. Učinek pa bo negativen predvsem za hrvaški turizem.« Metka Bradetić, direktorica Hrvaške turistične skupnosti v Sloveniji, pa meni, da nov način mejne kontrole ne bo vplival na zmanjšanje števila gostov na Hrvaškem. Po oceni Bradetićeve bo Hrvaška storila vse, kar je v njeni moči, da bo zagotovila tekoč prehod potnikov na vseh mejnih prehodih.
V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije ocenjujejo, da bodo vpliv zagotovo čutili obrtniki in podjetniki, ki opravljajo čezmejne storitve na Hrvaškem. Začela se je sezona gradbenih del, tako da lahko pričakujemo še večje število preverjanj na meji, opozarjajo. V Darsu se novemu mejnemu fenomenu še niso posebej posvečali. Z njimi je sicer stopilo v stik avstrijsko veleposlaništvo in jih prosilo za ogled avtocestne baze in cestninske postaje Hrušica ter za seznanitev z upravljanjem prometa skozi slovensko-avstrijski avtocestni predor Karavanke.
S 7. aprilom bo Slovenija na vseh mejnih prehodih s Hrvaško – torej na zunanji schengenski meji – v skladu z evropskih dogovorom uvedla temeljitejše preverjanje potnikov. Sistematičnih pregledov bodo poslej deležni tudi vsi državljani članic EU, kar pomeni, da bodo predvsem v turistični sezoni in ob zgostitvah prometa daljše čakalne vrste na nekaterih mejnih prehodih.
Doslej so mejni policisti pri potnikih opravljali le temeljno mejno kontrolo in so preprostim preverjanjem ugotavljali veljavnost potnih listin. Ta nadzor se bo zdaj okrepil zaradi spremembe schengenskega zakonika, ki naj bi bila predvsem posledica lanskih terorističnih napadov. Vsem potnikom bodo sistematično preverili potovalne dokumente v schengenskem informacijskem sistemu (SIS), Interpolovi podatkovni zbirki o ukradenih in izgubljenih potovalnih dokumentih ter v nacionalnih zbirkah podatkov o ukradenih, protipravno odtujenih, izgubljenih in razveljavljenih potnih listinah. Ker bo vsak tak postopek s posebnimi čitalniki trajal precej dlje od osebnega vpogleda v potovalne dokumente, se bi postanek na nekaterih mejnih prehodih na slovensko-hrvaški meji utegnil precej podaljšati. Na slovenski policiji so včeraj zatrdili, da bodo skušali čakalne dobe na mejnih prehodih čim bolj skrajšati, tudi s tehničnimi in kadrovskimi prilagoditvami. Potnikom v času praznikov in dopustov svetujejo, naj izbirajo manj obremenjene mejne prehode, ob koncih tedna pa naj se prehodu meje skušajo izogniti, če bo mogoče.
Uredba, s katero prihaja do poostrenega preverjanja, sicer dopušča možnost, da se lahko država članica odloči za zgolj omejeno uporabo tega nadzora na posameznih mejnih prehodih, če bi nadzor nesorazmerno vplival na pretok prometa. Toda Slovenija se za zdaj za takšen omejen nadzor ne namerava odločiti. »Do zdaj je bilo dovolj, da so mejni policisti pri državljanih EU in tistih, za katere velja svoboda gibanja v EU, opravili zgolj temeljno mejno kontrolo, tako da so s hitrim in enostavnim preverjanjem ugotavljali veljavnost potnih listin, isti potniki pa bodo odslej deležni sistematične mejne kontrole,« so včeraj pojasnili pri policiji. »Na uvedbo spremembe je vplival predvsem pojav tujih terorističnih borcev, med katerimi so mnogi državljani EU,« navajajo pri policiji.
Hrvaška pred vrati schengenskega območja
Med februarsko razpravo ob sprejemanju novega mejnega režima v evropskem parlamentu pa sta na nesorazmernost ukrepov opozarjala slovenska poslanca Tanja Fajon in Igor Šoltes. »Kako naj razložim državljanom, da Slovenija postaja žep, v katerem bo za prehod države potrebno večurno čakanje tako na severni kot na južni meji?« se je spraševala Fajonova. »Nujno se moramo čim prej vrniti k schengenskim pravilom.« Igor Šoltes je dodal, da je »ta uredba verjetno potrebna, vprašanje pa je, ali je zadosten pogoj za to, da bi se obranili pred terorizmom.« Pri tem je treba upoštevati, da teroristi, ki so povzročili napade v Parizu in tudi drugje, niso prišli od zunaj, je dejal Šoltes. Naš vir v Bruslju pravi, da sta med članicami EU ponovno uvedbo nadzora na zunanji schengenski meji zaradi nevarnosti tujih borcev zahtevali predvsem Belgija in Francija.
Novi, poostreni režim prehajanja slovensko-hrvaške meje pa ne bi bil potreben, če bi bila Hrvaška članica schengenskega prostora in bi zunanja schengenska meja potekala na njenih mejah z BiH in Srbijo. Ne le sedanja vlada Andreja Plenkovića, tudi druge vlade so pridružitev Hrvaške schengenskemu območju prostega pretoka ljudi in blaga že uvrstile med svoje prioritetne cilje, a se je uresničitev cilja vedno znova odmikala. V zadnjih treh letih in pol je za posodobitev varnostnih mehanizmov porabila že okoli 98 odstotkov od 120 milijonov evrov pomoči, ki ji jih je za izpolnjevanje tehničnih pogojev za vstop v schengenski prostor dodelila evropska komisija. Čeprav so posodobili varnostne instrumente na mejnih prehodih, vozni park policije (240 avtomobilov), obalne straže (10 plovil) in tudi zračnih sil (2 helikopterja), odločitev o razširitvi schengenskega prostora ne bo samo tehnične narave. Glede na sedanje težave pri nadzorovanju zunanjih evropskih meja in spremembe ureditve na schengenskih mejah skorajšnjega vstopa Hrvaške že iz političnih razlogov ni pričakovati.
A na Hrvaškem menijo drugače. Nova uredba ne bo vplivala na aktivnosti za pridružitev schengenski ureditvi, so nam včeraj zagotovili na hrvaškem notranjem ministrstvu. »Delamo vse za to, da bi izpolnjevali merila za vstop,« so sporočili.
