Izjava nemške kanclerke Angele Merkel, da so časi, ko se je Evropa lahko zanašala na druge, prej kot ne minili, pri nemških gospodarstvenikih ni naletela na zelo topel sprejem. Nemška industrija, še posebno avtomobilska, ki se mora zadnje mesece močno braniti pred napadi ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da uničuje ameriška delovna mesta in da bodo zato ZDA uvedle visoke carine na uvoz, izjav, ki bi lahko še dodatno zaostrile napete odnose med državama, ne želi poslušati.
Predstavnik industrije in trgovine DIHK Eric Schweitzer je za enega od nemških časnikov poudaril, da so ZDA največji nemški zunanjetrgovinski partner in da sta EU in ZDA, ko gre za gospodarstvo, praktično dvojčici, pa čeprav morda ne več enojajčni. S kanclerko se sicer strinja, da mora EU postati močnejša, saj je konec koncev največja gospodarska regija na svetu. Pa tudi zato, da bi uspešneje odgovorila na brexit, na nacionalizme v nekaterih državah in da bi ji končno uspelo rešiti krizo v Grčiji.
Predvolilna retorika
A ker je nemško gospodarstvo močno povezano z ameriškim – prednjači izvoz strojev in avtomobilov –, bi kakršno koli poslabšanje ekonomsko-političnih odnosov med državama zagotovo pomenilo velik udarec nemškemu gospodarstvu. In navsezadnje tudi ameriškemu. Po zadnjih podatkih nemškega predstavništva industrije in trgovine v ZDA (RGIT) so nemški delodajalci v ZDA leta 2013 zaposlovali več kot 640.000 delavcev oziroma dobrih deset odstotkov vseh delavcev v tujih podjetjih. Večino delovnih mest pa predstavljajo industrijska delovna mesta. Torej prav tista, ki bi jih Trump rad vrnil v ZDA.
Izjava Merklove, ki je sledila neuspešnemu srečanju G7, je dodobra zarezala tudi v predvolilno kampanjo. V SPD, ki išče tla pod nogami po nizu neuspehov na deželnih volitvah, niso skoparili s kritikami na račun predsednika Trumpa. Zunanji minister Sigmar Gabriel je pozval k uporu proti politiki ameriškega predsednika, še posebej ko gre za sporazume o boju proti podnebnim spremembam. ZDA je praktično obtožil, da z ogrožanjem okolja, s prodajo orožja na krizna območja in z zaostrovanjem odnosov z drugimi religijami ogrožajo mir v Evropi. Roko na srce, vsaj pri prodaji orožja bo moral Gabriel najprej pomesti pred svojim pragom. Prav v času njegovega ministrovanja na gospodarskem ministrstvu se je izvoz orožja iz Nemčije podvojil, pa čeprav je napovedal bolj restriktiven izvoz.
Visok zunanjetrgovinski primanjkljaj
Podobno oster je bil tudi kanclerkin protikandidat, predsednik SPD Martin Schulz, ki je dejal, da bi morala Merklova proti Trumpu nastopiti ostreje. Kot je bilo pričakovati, je izjava nemške kanclerke k novim kritikam na račun Nemčije spodbudila tudi Trumpa. Ta je včeraj na twitterju znova opozoril, da imajo ZDA z Nemčijo visok zunanjetrgovinski primanjkljaj in da Nemčija za Nato plačuje precej manj, kot bi morala, kar je slabo za ZDA. Zato napoveduje, da se bo to spremenilo. Kot vse kaže, ostrih verbalnih izmenjav med ZDA in Nemčijo še ne bo tako kmalu konec.
