V Zasavju, kamor se zadnji dve leti statistično vključuje tudi občina Litija, je lani poslovalo 1114 podjetij in 1900 podjetnikov. Med njimi se je na novo registriralo 57 podjetij in 272 podjetnikov. V stečaj je šlo 14 podjetij, dve manj kot leto prej, in pet podjetnikov, eden manj kot leta 2015. Spodbuden trend spremlja tudi podatek, da so družbe, ki so oddale letno poročilo, občutno izboljšale rezultate poslovanja, in sicer z 1,9 milijona evrov leta 2015 na lanskih 32 milijonov evrov neto čistega dobička. Čista izguba se je predvsem z izboljšanjem trboveljskega gospodarstva zmanjšala za 30 milijonov evrov.
A kljub temu da finančni kazalniki sicer kažejo pozitiven trend in so podjetja v Litiji, Trbovljah in Hrastniku ustvarila po dobrih 7 milijonov evrov, v Zagorju pa skoraj 10 milijonov evrov neto čistega dobička, še vedno obstaja skrb glede (ne)ustvarjanja delovnih mest. Predvsem v primarno zasavskih občinah, torej Zagorju, Trbovljah in Hrastniku, kjer bilo pred 15 leti v gospodarstvu zaposlenih skoraj 9000 ljudi. Glede na podatek, da so zasavska podjetja lani skupaj z litijskimi zaposlovala 6723 ljudi in da na Litijo odpade petina oziroma 1400 delovnih mest, to pomeni, da se je v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku število zaposlenih spustilo na 5300. Poleg tega je pomemben tudi podatek, da je ob izlaškem Etiju in Steklarni Hrastnik veliko podjetje le še Studio Moderna, ki pa ima večino zaposlenih zunaj Zasavja.
Upadanje delovnih mest opažajo že 15 let
Bistven upad števila delovnih mest predstavljajo propadla podjetja, povezana z energetiko in rudarstvom. Na prelomu tisočletja so odgovorni za razvoj regije z Regionalnim centrom za razvoj Zagorje na čelu prav zaradi ukinjanja premogovništva načrtovali odprtje 2000 novih delovnih mest, vendar jih je zdaj namesto tega vsako leto manj. Zanimanja investitorjev, ki bi širili svoj posel v Zasavju, prav tako ni kaj dosti, a še tistih nekaj zainteresiranih je v najmanjši slovenski regiji ostalo brez prepričljivih ponudb. »Na tem mestu so zasavski župani padli na celi črti. Vsi so pred 20 leti položili upe v RCR, ki se je izneveril in namesto da bi privabljal, investitorje iz Zasavja preganjal,« je prepričan Primož Štendler, občinski svetnik NSi v Zagorju, ki je v preteklosti pogosto opozarjal na pomanjkljivosti vlagateljem neprijaznega okolja.
»Občine nimajo komunalno urejenih obrtno industrijskih con, kjer bi lahko investitorjem dali možnost nakupa zemljišča in postavitve poslovnih prostorov. Namesto tega denimo zagorska občina želi kupiti upravno stavbo Svee in jo spremeniti v glasbeno šolo,« je kritičen sogovornik, ki se zaveda, da občina ne more neposredno ustvariti delovnih mest, lahko pa ustvari vabljive pogoje za domače in tuje investitorje. »V ustvarjanje pogojev pa ne spada samo moratorij za plačilo stavbnega zemljišča, ampak predvsem komunalno opremljeno zemljišče na primerni lokaciji. Zgled so lahko Trzin, Komenda ali Tehnološki park v Ljubljani, kjer pa so stroški najema poslovnih prostorov vseeno enaki kot v Zasavju. Dokler bomo svetovnim multinacionalkam, kot je Yaskawa, ponujali travnike, pa nas v Zasavju ne bodo jemali resno,« meni Štendler.
