Inšpektorat RS za delo je začel projekt Odpravimo konflikte na delovnem mestu, s katerim bodo v šestih letih skušali dvigniti število uspešnih posredovanj v sporih med delavci in delodajalci, hkrati pa delodajalce ozaveščati o pomenu zagotavljanja dostojnega dela, zlati varnega in zdravega delovnega okolja z namenom preprečevanja delovnih sporov. Pri projektu dela šest ljudi, od tega trije nekdanji inšpektorji, ki nimajo več inšpektorskega naziva, saj je sedaj njihova vloga zgolj svetovalne narave. Na njihovo mesto bodo zaposlili tri nove inšpektorje.
Projekt Odpravimo konflikte na delovnem mestu, za katerega namenjajo 1,9 milijona evrov, od tega jih 1,5 milijona prispeva Evropski socialni sklad, predvideva organizacijo več strokovnih posvetov in konferenc, vzpostavitev mobilne informacijske pisarne, z njim pa inšpektorat poleg velikih delodajalcev in delodajalcev javnega sektorja nagovarja predvsem manjša podjetja, »ki imajo največ težav pri izpolnjevanju zakonskih določb. Predstavnikov majhnih podjetij zaradi omejenih kadrovskih in finančnih zmogljivosti po navadi tudi ni na strokovne konference. Zato se bodo zaposleni na projektu približali tudi njim,« je pojasnila Branka Knafelc z inšpektorata.
V stik želijo priti s podjetji v prav vseh slovenskih občinah, na vsakem posvetu ali konferenci pa želijo nagovoriti vsaj 30 predstavnikov podjetij. Prve delavnice s področja varnosti in zdravja bodo maja in junija v Medvodah, Vipavi in Ajdovščini, na Ptuju, v Log-Dragomerju, Celju in v Ljubljani. Za uporabo instituta posredovanja v reševanju spora med delodajalcem in delavcem konkretnih dejavnosti še niso začeli, saj projekt predvideva začetek izvajanja teh aktivnosti šele septembra.
Dejavnosti tega dela projekta, v katerem naj bi zagotovili svetovanje 1800 podjetjem, bodo v polni meri stekle konec leta, ko naj bi zaživelo tudi spletno mesto, na katerem bodo delodajalci med drugim našli odgovore na najpogostejša vprašanja in probleme s tega področja. Uvedli bodo tudi uradne ure za individualno obravnavo in posredovanje v sporu na delovnem mestu med delavcem in delodajalcem. Kljub temu se predstavniki podjetij že sedaj lahko obrnejo na inšpektorat. S področja varnosti in zdravja pri delu bodo izdelali tudi spletni priročnik za strokovne izpite s teh dveh področij.
»Želimo v večji meri izpostaviti svetovalno vlogo inšpektorata. Drugod v Evropi je inšpektorat predvsem svetovalni organ in ne prekrškovni, kot je v Sloveniji. Če podjetje zahtev inšpektorata po izboljšavah ne izpolni, inšpektorat podatke posreduje na primer finančni policiji, ki je pristojna za kaznovanje,« je pojasnila Branka Knafelc. Do leta 2005 tudi pri nas inšpektorat ni bil prekrškovni organ, saj so te naloge opravljali sodniki za prekrške, kasneje so njihove naloge prešle na inšpektorat za delo.
Na inšpektoratu, ki ga vodi glavna inšpektorica Nataša Trček, imajo skupno 107 zaposlenih, ki delajo na 15 različnih lokacijah, od tega je 78 inšpektorjev. Na področju delovnih razmerij dela 42 inšpektorjev, na področju varnosti in zdravja pri delu jih je 31, pet pa na področju socialnih zadev. Čeprav je inšpektorat za delo zaradi kadrovske podhranjenosti – 78 inšpektorjev mora nadzirati več kot 206.000 delodajalcev – in vse bolj kompleksnih primerov opravil skoraj desetino manj nadzorov, se je število kršitev povzpelo na 33.360 ali dobrih 2500 več kot leta 2015.
Skokovito naraščajo kršitve na področju delovnih razmerij – od leta 2008, ko jih je bilo 5466, se je njihovo število lani povečalo za več kot dvakrat in doseglo 11.788 kršitev. Tudi lani je bilo največ kršitev pri plačilu za delo in drugih prejemkih. jpš, id
To so neizplačila in zamujanje pri izplačilu plač, regresa in dodatkov za nočno in nadurno delo. Njihovo število se je od leta 2015, ko jih je bilo 3776, lani povzpelo na 5013 in doseglo nov neslavni rekord. Ker je povprečna starost inšpektorjev okoli 50 let, opozarjajo, da bodo morali inšektorske vrste pomladiti.
