Avstrijski avtomobilski koncern Magna Steyr namerava na območju prihodnje proizvodne cone Hoče - Slivnica zgraditi lakirnico, kar je izzvalo velik revolt. Uglednemu krajinskemu arhitektu dr. Janezu Marušiču misli ob tem uhajajo v Dekane pri Kopru, kjer so Nemci pred leti, ko so za lastno kemično industrijo sprejeli zelo stroge ukrepe, zgradili tovarno Kemiplas, s katero so bile ves čas njenega delovanja velike okoljske težave. »Bojim se, da bo Magna ponovitev Kemiplasa,« pove profesor  krajinske arhitekture.

Slovenski strokovnjaki, v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja zbrani v skupini za evalvacijo posegov v okolje, imenovani Sepo, ki je takrat za kreditodajalko Ljubljansko banko presojala vplive načrtovanih posegov na okolje, so naložbo v Kemiplas ocenili za neprimerno. Toda povozili so jih politiki, prepričani, da na koprskem območju potrebujemo nova delovna mesta. »S to tovarno so bile vse od začetka same težave, dokler je niso zaradi onesnaževanja reke Rižane in bližnjih vrtov zaprli. Magne Steyr zato v Hočah najraje ne bi videl,« priznava dr. Janez Marušič in dodaja: »O tem, zakaj neko avstrijsko podjetje zgradi okoljsko sporno lakirnico 80 kilometrov od svojega sedeža, zakaj tega ne stori v Avstriji, lahko le špekuliram. Morda želijo našo delovno silo vrniti v Slovenijo, da slovenski delavci ne bi več hodili delat k njim in da ne bi imeli več vseh bonitet, kot jih imajo kot zaposleni v Avstriji. Morda gre tudi za špekulacije pri davščinah, kdo ve.«

Državni zbor je sprejel zakon, s katerim lahko država za potrebe Magne razlasti lastnike tamkajšnjih kmetijskih zemljišč. Če bi bili med njimi, kaj bi storili?

Če bi bil jaz lastnik, bi se vedel lastniško, torej racionalno. Za zemljišča bi poskušal iztržiti čim več. In tako se ljudje v resnici obnašajo. Če imajo priložnost, kmetijsko zemljo prodajo. Pred leti sem bil član projektnega sveta pri Darsu, sodeloval sem tudi pri presojanju načrtov za avtoceste v Savinjski dolini. Takratnega predsednika uprave Darsa sem pozval, naj imajo pri načrtovanju poteka avtoceste vsaj malce posluha za kmetijstvo oziroma za hmeljišča, da bi jih čim manj diagonalno presekali. In kaj mi je odvrnil? »Marušič, kaj pa govorite. Kmetje komaj čakajo, da pridemo in da prodajo zemljišča.« In to je res.

Še danes?

Še danes. Poglejmo samo, kdo se najbolj upira Magni v Hočah. Civilne iniciative. Cene kmetijskih zemljišč se trenutno gibljejo od 1,2 do 5,6 evra za kvadratni meter, cene zazidljivih zemljišč pa od 24 v Pomurju do 316 evrov v Ljubljani. Kako torej ob takšnem razmerju obvarovati zemljišča? Cena jih ne obvaruje, zato bi lahko država investitorje obremenila z visoko odškodnino za pozidavo zemljišč. Toda pri najvišjem bonitetnem razredu zemljišča znaša trenutna odškodnina za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča le osem odstotkov cene zazidljivega zemljišča. Ne osem, osemsto odstotkov bi morala biti ta odškodnina, da bi vplivala na varovanje kmetijskih zemljišč!

Odškodnin

Prebrali ste manjši del članka,
če želite nadaljevati z branjem, se morate prijaviti, registrirati ali naročiti.

Registrirajte se povsem brezplačno - vsak mesec imate poleg vseh odprtih vsebin brezplačni dostop do 4 zaklenjenih člankov na spletnem portalu Dnevnik.si ter v mobilni aplikaciji Dnevnik.si.

NAROČI SE PRIJAVI SE

Še niste registrirani? Registrirajte se tukaj.

nagradna igra