Direktor JGZ Rinka se je pred dnevi soočil z nenavadnim sklepom vlade. V njem je Aleš Kumperger prebral, da bi se moral zavod, ki nudi delo zaprtim osebam, odpovedati 25 hektarjem kmetijskih zemljišč v Rogozi, na katerih varovanci tamkajšnjega zavoda za prestajanje kazni pridelujejo semensko pšenico, ječmen, ajdo, oves, koruzo, oljno repico, repo in vrtnine. Vlada namreč želi ta polja dati v last tistim kmetom, ki se morajo zaradi načrtovane Magnine tovarne umakniti s hoških polj – ta imajo status najboljših kmetijskih zemljišč v Sloveniji.
O tej vladni nameri Kumperger ni bil predhodno obveščen. »Od države bi pričakoval navodila, kako ravnati,« je razočaran. Tako preprosto, kot so si to zamislili na vladi, pa vendarle ne bo šlo. »Upravni odbor zavoda je sprejel sklep, da se ne bomo prostovoljno odpovedali najemu, temveč bomo počakali, da nam sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, ki je lastnik zemljišč, odpove zakupne pogodbe,« nam je razložil direktor zavoda, ki po Sloveniji zaposluje približno 190 zapornikov. »Druge možnosti ni. Če bi se namreč odpovedali zakupu zemljišč, bi zavod utrpel med približno 50.000 in 70.000 evri gospodarske škode, saj bi moral vrniti že prejete subvencije za programe, v okviru katerih smo se zavezali, da bomo do leta 2020 obdelovali to zemljo.«
Kje bodo dobili nadomestna zemljišča? »Tega ne vem,« odgovarja Kumperger. »To se bodo morali dogovoriti naši ustanovitelji na državni ravni. Mi smo gospodarski zavod, ki svoje delovanje financira s prihodki, in nismo proračunski porabnik. Če se bo naš lastnik strinjal s tem, da bodo naši prihodki padli, bo to njegova odločitev.«
Cerarjeva vlada že dvakrat globoko posegla v državno blagajno
V tej investicijski zgodbi so prihodnji prihodki »zaporniškega« zavoda za vladne odločevalce tretjerazredni problem. Napovedi tujih vlagateljev so tako sladke, da je mogoče skoraj okusiti njihovo zadovoljstvo ob misli, kako jim je na poljih pod Pohorjem padla sekira v med.
Projekt Magna se zato nadaljuje z nezmanjšano hitrostjo. Svet občine Hoče - Slivnica je kljub javnemu nasprotovanju kmetijske zbornice ekspresno potrdil nov prostorski načrt, naložbenik je začel zbirati ponudbe za izgradnjo prvih štirih objektov v skupni velikosti 35.000 kvadratnih metrov. Gradnja naj bi se začela poleti, lakirnica pa naj bi začela obratovati jeseni 2018. Prva faza naložbe je ocenjena na 146,4 milijona evrov, skupaj z drugo, tretjo in četrto fazo pa naj bi bila naložba vredna kar 1,237 milijarde evrov. Nekoč naj bi tukaj delalo 6000 ljudi, več kot dvakrat toliko, kot je bilo sprva napovedano. Magna namreč obljublja celovit avtomobilski obrat, v katerem naj bi tekoči trak zapustilo med 100.000 do 200.000 vozil na leto.
Vlada Mira Cerarja je za kanadsko-avstrijskega avtomobilskega giganta že dvakrat globoko posegla v državno blagajno. Oktobra lani so najprej zagotovili deset milijonov evrov za vzpostavitev proizvodne cone v občini Hoče - Slivnica, še globlje pa so zakopali 16. marca, ko so Magni dodelili 18,61 milijona evrov subvencije za izgradnjo lakirnice.
Če upoštevamo zgolj marčevsko subvencijo, bo Magna za vsakega na novo zaposlenega prejela več kot 46.000 evrov. To je zavidljiva vsota, o kateri lahko kak slovenski delodajalec samo sanja. Seveda Počivalšek ta znesek zmeraj deli s tistimi tisočimi delovnimi mesti, na katerih naj bi ljudje nekoč v Magni sestavljali avtomobile. A za zdaj so to samo obljube, Magna se z ničimer ni formalnopravno zavezala, da bo izpeljala tudi vse nadaljnje faze.
Na te prihodnje širitve proizvodnje se vlada sklicuje tudi takrat, ko utemeljuje, na kakšen način Magnina naložba sploh izpolnjuje pogoje iz zakona o zagotavljanju pogojev za izvedbo strateške investicije, sprejetega po hitrem postopku. V 5. členu tega zakona piše, da mora strateška investicija v javno korist ustvariti najmanj 1000 delovnih mest na območju občine Hoče - Slivnica. Magna pa se je zavezala, da jih bo v lakirnici »le« 404. Za izpolnitev zakonskih pogojev zadoščajo nezavezujoče obljube Magninih šefov o izvedbi faz 2, 3 in 4. O takšni politični naklonjenosti lahko domači naložbeniki samo sanjajo.
Bodo delavci iz Gradca ali iz Madžarske?
V Dnevniku smo že novembra lani poudarili, da pri tovrstnih industrijskih projektih ni problem v denarju, temveč v ljudeh. Dejstvo je, da Magna ne bo zlahka našla usposobljenega kadra iz kovinskopredelovalne stroke. Ne primanjkuje ga le na območju Maribora, temveč tudi širše, ti poklici so deficitarni po vsej Evropi. Seveda je mogoče, da večina zaposlenih v lakirnici ne bo potrebovala veliko strokovnega znanja, ker naj bi tam delo potekalo pretežno za tekočim trakom. Če bodo nekoč vzpostavili celovito avtomobilsko proizvodnjo, pa kader z zavoda za zaposlovanje še zdaleč ne bo zadoščal.
Na kadrovsko komponento projekta Magna opozarja tudi Aljuš Pertinač, nekdanji predsednik strokovnega sveta stranke SD za kohezijsko politiko. Prepričan je, da je Magna en velik nateg, ki na slovenskem trgu delovne sile ne bo pustil pozitivnih učinkov, hkrati pa bo država tujcu podarila milijone evrov in sto hektarjev kmetijskih površin.
»Jaz vidim samo dva scenarija,« pravi Pertinač. »Ali bodo Magnine slovenske delavce prezaposlili iz Gradca v Hoče, kjer bodo delali za približno polovico nižjo plačo, ali pa bodo ljudi uvozili iz Madžarske.«
Če bomo v Magni priča zgolj pretakanju zaposlenih iz podjetja v podjetje, in ne ustvarjanju novih delovnih mest, bo postala utemeljenost državne radodarnosti vprašljiva. Pertinač še opozarja, da bodo zaradi subvencioniranja Magne domačim strateškim naložbenikom ostale zgolj drobtinice. »Tudi številna naša podjetja so sposobna zagotoviti dodatnih 400 delovnih mest, če bi dobila več kot 40.000 evrov subvencije za na novo zaposlenega,« je prepričan.
V Magni pomislekov ne komentirajo. So pa na portalu Moje delo pred časom objavili prve zaposlitvene oglase. Avstrijska družba Magna Steyr v Sloveniji išče vodjo vzdrževanja lakirnice, računalničarja in kontrolorja z računovodskimi znanji.
Kaj pa če bi v hoški Magni zaposlili tudi zapornike iz bližnje Rogoze? »Pri nas bi se zagotovo našel ustrezen kader,« se nasmehne Aleš Kumperger, direktor JGZ Rinka. »V naših delavnicah že zdaj izdelujemo izdelke za številna ugledna podjetja in smo njihov cenjen poslovni partner.«
