»Proces sanacije degradiranega območja bo dolgotrajen, a v Cinkarni Celje menimo, da je za to treba poskrbeti,« meni tehnična direktorica cinkarne Nikolaja Podgoršek Selič. Kot je dejala, so nemški strokovnjaki družbe CDM Smith, ki so včeraj predstavili delno oceno tveganja za zdravje ljudi in okolje, ugotovili, da proizvodnja na sedanji lokaciji nima negativnega vpliva na okolje. Drugače pa je seveda s starimi bremeni, ki negativno vplivajo predvsem na podtalnico.
Povišane vrednosti cinka in arzena
»Nemški strokovnjaki so ugotovili, da stara industrijska bremena, ki jih je cinkarna tudi že sama odkrila v preteklosti, vplivajo predvsem na podtalnico, ki teče proti vzhodni Ložnici in Hudinji. Hkrati pa ta dva vodotoka predstavljata zaporo za iztok onesnažil na drugo, zahodno in severno stran vodotokov, zato kontaminacije na drugi strani praktično ni. Resda so v vodotoku zaznali tudi povišane vrednosti, predvsem cinka in arzena, a so te, glede na nemški zakon o zaščiti tal, po katerem so izdelali oceno, še vedno znotraj mejnih vrednosti,« je poudarila Podgoršek-Seličeva.
Kot je povedal predstavnik nemške družbe CDM Smith Ole Henseler, so preučevali predvsem možne poti prenosa onesnažil in njihov vpliv na prst ali ljudi. Da bi ugotovili, kako se onesnaževala širijo, so izkopali okoli 70 vrtin in 28 vodnjakov, analiza pa je pokazala, da se kontaminacija težkih kovin z globino tal zmanjšuje. »Visoke so predvsem vrednosti svinca, kadmija in bakra, najvišje pa cinka in arzena. Slednjega je bilo v litru podtalnice kar tisoč miligramov, medtem ko je mejna vrednost le deset miligramov,« je poudaril Henseler. A dodal, da je vpliv na zdravje ljudi majhen, ker so povišane vrednosti težkih kovin odkrili znotraj ograje cinkarne, kjer se otroci ne igrajo. »Paradižnika pa raje ne gojite na tem območju,« je Celjanom položil na srce Henseler.
Na odlagališču Za Travnik negativnih vplivov ni
Kljub temu pa so nemški predstavniki CDM Smith celjski cinkarni predlagali izvedbo nekaterih nujnih ukrepov za dolgoročno zmanjšanje vplivov na okolje. Možnosti je več, rezultati pa so odvisni tudi od izbrane tehnike. Predvsem pa je pomembno, je še poudaril Henseler, da onesnaževalo ostane tam, kjer je. »Ena od možnosti je tako imenovano črpanje in čiščenje, druga pa zgraditev nekakšnega zidu, znotraj katerega bi nato očistili podtalnico. Stroški prve opcije bi znašali od tri do slabih pet milijonov evrov, stroški druge, ki jo tudi strokovnjaki CDM Smith predlagajo kot boljšo, pa 5,6 milijona evrov. Obe varianti pa bi bili dolgotrajni in bi trajali 20 in več let,« je še pojasnila Podgoršek-Seličeva. Ob tem je poudarila še, da so to prvi delni rezultati, ki pa se jih še da tudi optimirati z nadaljnjimi raziskavami in iskanjem tako imenovanih vročih točk, s čimer bi lahko znatno zmanjšali tako stroške kot tudi čas izvajanja sanacije. Pomembno pa je tudi, da so strokovnjaki ugotovili, da na lokaciji Za Travnik niso odkrili nobenih negativnih vplivov, medtem ko so na odlagališču Bukovžlak bili zaznani vplivi prek podtalnice. To območje pa cinkarna tudi že sanira.
Rezervirali pet milijonov evrov
Cinkarna je za obvladovanje tveganj zaradi starih bremen že rezervirala pet milijonov evrov. Kot še pravi Podgoršek-Seličeva, pa bo treba v pogovore o nujni sanaciji zdaj, ko vedo, kakšni so tveganja in tudi možni ukrepi, vključiti še druge sogovornike, saj vse ni odvisno zgolj in samo od cinkarne. Zato se bodo že danes sestali s predstavniki ministrstva za okolje in prostor ter jim predstavili aktualno študijo.
