Slovenska gospodinjstva in manjša podjetja so lani prvič dobila možnost, da električno energijo zase proizvajajo sama. V elektrodistribucijsko omrežje je bilo lani priključenih 135 elektrarn za samooskrbo. »Glede na dejstvo, da je ukrep lani veljal prvo leto in da so ga deležniki šele spoznavali, je to število zadovoljivo,« so ocenili na ministrstvu za infrastrukturo.
Strah pred ponovnim napihovanjem balona
Toda delež samooskrbnih elektrarn je v primerjavi s proizvodnjo elektrike na državni ravni neznaten in bi lahko bil bistveno večji, če bi se država posvetila promociji ukrepa in zrahljala omejitve za postavljanje proizvodnih naprav, je prepričan Tomislav Tkalec iz nevladne organizacije Focus: »Trenutna uredba o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije je namenoma zastavljena omejevalno, da ne bi prišlo do ponovnega poka balona, kot se je to zgodilo s prejšnjo podporno shemo. Tu se kaže iracionalen strah ministrstva pred obnovljivimi viri energije.«
Omejitev je veliko: od velikosti samooskrbnih elektrarn in njihovega lastništva (zgolj gospodinjstva in mala podjetja) do največje skupne nazivne moči vseh elektrarn, ki jih bo država vsako leto pripustila v sistem neto meritev (net meteringa). »Uredba diskriminira prebivalce, ki ne živijo v lastni – enodružinski – stavbi ali na takšni lokaciji, ki omogoča postavitev proizvodne naprave na obnovljive vire. Ta omejitev je nepotrebna in zgolj zavira razvoj teh naprav, zato je treba možnost samooskrbe bistveno razširiti in jo omogočiti tudi energetskim skupnostim in zadrugam, občinskim in državnim stavbam, večstanovanjskim stavbam…« našteva Tkalec in dodaja, da bi bilo to smiselno tudi zato, ker sistem samooskrbe oziroma neto meritev v nasprotju s še vedno veljavno subvencijsko podporno shemo ne predstavlja dodatnih stroškov za državo.
Gospodinjstva brez informacij
Kljub temu vlada po Tkalčevih besedah skoraj nič ne dela za promocijo samooskrbe z elektriko med končnimi odjemalci, ki pogosto nimajo niti informacije, da je možna postavitev elektrarne za samooskrbo, kaj šele, kakšni so pogoji za to.
Čeprav Eko sklad od aprila letos gospodinjstvom vendarle ponuja nepovratne subvencije za samooskrbne elektrarne v višini do 20 odstotkov vrednosti naložbe, Tkalec opozarja, da so glavno vlogo promotorja in soinvestitorja v samooskrbo prevzeli določeni dobavitelji energije. Podjetji GEN-I in Petrol sta pripravili posebna poslovna modela in zanimanje kupcev za njihove »sončne elektrarne na ključ« je po pojasnilih obeh podjetij izjemno. V Petrolu trenutno obdelujejo okoli 400 povpraševanj, GEN-I pa namerava letos postaviti približno 500 mikro sončnih elektrarn, ker jih več verjetno enostavno ne bodo zmogli. »Sama montaža elektrarne je hitra in traja običajno le en dan, dlje traja urejanje vse potrebne dokumentacije, kar v imenu investitorja opravimo mi,« so pojasnili v GEN-I.
Računi nižji za tri četrtine
Vse več ljudi se zaveda podnebnih sprememb in želi nekaj dobrega storiti za okolje, a za samooskrbo z elektriko iz sončnih elektrarn se gospodinjstva odločajo tudi zato, ker se jim to enostavno splača, pravijo v obeh podjetjih. »Po zgraditvi elektrarne so prihranki na računu za elektriko takojšnji in približno 75-odstotni,« so pojasnili v GEN-I.
Višina investicije je po njihovih besedah v največji meri odvisna od moči sončne elektrarne, ki se za povprečno gospodinjstvo giblje okoli osmih kilovatov nazivne moči, kar pomeni ceno okoli 12.000 evrov (z DDV).
V Petrolu so predstavili primer finančne konstrukcije investicije: »V 30 letih, kolikor je predvidena življenjska doba Petrolove sončne elektrarne, boste prihranil 51.500 evrov. Kurilno olje ste zamenjali s toplotno črpalko, električno energijo zanjo in za druge gospodinjske naprave pa boste pridobivali s sončno elektrarno. Doslej ste za kurilno olje in električno energijo v povprečju plačevali 210 evrov na mesec, zdaj pa se je mesečna obveznost začasno nekoliko povišala in bo naslednjih sedem let znašala 246 evrov. Ob odšteti subvenciji Eko sklada znaša mesečni obrok zgolj 222 evrov. Po koncu Petrolovega financiranja, ki traja sedem let, pa boste naslednjih 23 let vsak mesec plačevali le še 15 evrov plus DDV, kolikor znaša strošek obračunske moči in prispevek OVE in SPTE.«
