»Po naših izkušnjah starejši zelo radi pridejo v večgeneracijski center. Me smo tukaj že tretjič, vodimo delavnice izdelovanja rož iz krep papirja. Jeseni bomo delavnice kdaj pripravile tudi popoldne, da bodo prišli še kakšni otroci,« pravi Irena Kožuh iz društva upokojencev Brestanica. Včeraj so brestaniški upokojenci, ki so že od nekdaj med bolj aktivnimi, ob uradnem odprtju večgeneracijskega centra Krško prikazali svoje rokodelske veščine. Ker pa se tovrstno znanje vse bolj izgublja, si ga zelo želijo prenesti tudi na mlajše rodove.
Krški center je eden od petnajstih po Sloveniji, ki so začeli delovati 1. januarja, z evropskimi sredstvi podprt projekt pa naj bi se uradno končal 30. septembra 2021. V Krškem upajo, da bo center živel tudi še pozneje, pravi Nataša Kršak, direktorica Ljudske univerze Krško. Projekt s 575.000 evri podpirata ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter evropski socialni sklad, 176.000 evrov pa so primaknili tudi občine in partnerji. Poleg krške Ljudske univerze, ki je tudi nosilka posavskega projekta, sta partnerja tudi Zavod za podjetništvo, turizem in mladino Brežice ter sevniški družinski inštitut Zaupanje, vsak pa pokriva še sosednjo občino, tako da center zajema vseh šest posavskih občin.
»Center je namenjen vsem generacijam, še posebej ranljivim ciljnim skupinam, ki se lahko vključujejo tako v neformalno druženje, informiranje, svetovanje, različne izobraževalne aktivnosti, delavnice. V Posavju smo tako na vseh lokacijah centra doslej imeli že več kot 510 udeležencev, kar je več kot polovica tistega, kar smo si zastavili,« je zadovoljna Kršakova.
Po besedah Andreja Del Fabra iz direktorata za družino je glavni cilj večgeneracijskih centrov preprečevanje socialne izključenosti ranljivih skupin. »Naša želja je, da bi ti centri postali osrednji prostori srečevanja v nekem okolju. V tujini temu pravijo javna dnevna soba, kar pomeni, da lahko vsak kadarkoli pride, se tam zadrži, kolikor časa želi, popije kavico, se s kom pogovori ali pa tudi ne, hkrati pa naj bi v teh centrih potekale različne aktivnosti, namenjene družinam, recimo usposabljanje staršev za izboljšanje starševskih kompetenc, občasno varstvo otrok, tudi skupine za samopomoč, pa različne delavnice, skratka vse, kar bi ljudem pomagalo, da bi se družili oziroma ne bi ostajali sami doma.«
