»Z nami do pravične odškodnine!« je slogan novoustanovljenega Društva za odpravo krivic zaradi založenih oporok, ki so zaradi napak sodišč ostale razglašene, volja pokojnikov pa ni bila upoštevana po njihovi smrti. V društvu bo za brezplačne pravne nasvete oškodovanim dedičem skrbel odvetnik Franci Matoz, nastalo pa je zaradi izkušnje njegove stranke in predsednika društva Iztoka Felicijana. Njegov oče je na začetku lanskega leta z okrajnega sodišča Sežana prejel obvestilo o najdeni oporoki, ki pred več kot 20 leti ni bila razglašena in po kateri je upravičen do dediščine, saj njegova teta po krivem ni bila med dediči.
»Oče je bil šokiran. Nismo vedeli, kako se tega lotiti. Pol leta smo ugotavljali, kaj sploh narediti. Na sodišču so mi svetovali, da se ne splača nadaljevati, ker gre za majhno dediščino. Ampak ko zbereš vse podatke, vidiš, da vendarle ne gre za tako majhno škodo, kot se zdi na prvi pogled,« je povedal Felicijan, ki je razsežnosti zadeve dojel šele po posvetovanju z znancem, odvetnikom Francijem Matozom. Ta mu je zaradi iztekanja zastaralnega roka svetoval, naj hitro vložijo vsaj tožbo proti zakonitim dedičem za vračilo dediščine, sicer ne bodo mogli od države iztožiti odškodnine.
Problematični so vsi primeri
Po pregledu primera Felicijanovega očeta je Matoz ugotovil, da zadeva ni tako enostavna, kot je po razkritju napak sodišč lani skušalo prikazati vrhovno sodišče. Ob predstavitvi društva je izrazil ogorčenje nad tem, da se država sistemske napake, ki je nastala zaradi malomarnosti, ni lotila tudi sistemsko rešiti. »Če je sistem zatajil in oškodoval ljudi na takšen način, potem bi moral tudi sistem urediti, da lahko oškodovanci svojo pravico uveljavijo hitro in učinkovito ter pri tem nimajo stroškov. Ne da se leta pravdajo s sorodniki, potem pa še z državo o tem, kolikšna škoda jim je bila povzročena.«
Po njegovi oceni rešitev pravosodja, naj se oškodovani oporočni dediči obrnejo na državno pravobranilstvo in naj sami ocenijo škodo, ne zadostuje. »Po takšnem postopku se bo klobčič samo še zapletal. Oporočni dedič mora od zakonitih dedičev zahtevati dediščino nazaj, nato pa bodo ti dediči, ki so dedovali po zakonitem pravnem naslovu, lahko zahtevali povračilo vlaganj v dediščino, ki so jo imeli v posesti toliko let, in pojavile se bodo nove težave kot pri denacionalizaciji,« je opozoril Matoz.
Nekateri oškodovani dediči so sicer že sledili navodilom pravosodne veje. Vloženih je bilo nekaj odškodninskih zahtevkov in tožb, sklenjena je bila tudi že prva sodna poravnava. A Matoz je vseeno pokritiziral vrhovno sodišče, ki je na koncu ocenilo, da bi lahko imele nerazglašene oporoke materialnopravne posledice v samo 140 od skoraj 1000 primerov. »V resnici so problematični vsi primeri, da so ljudje pred 20 ali več leti izgubili pravico, ki jo morajo zdaj uveljavljati in so pri tem prepuščeni sami sebi,« je izpostavil Matoz in navedel nekaj primerov, kako so oškodovanci izgubili pravde zaradi slabe obveščenosti.
Kdo bo odgovarjal?
Zastaralni roki med tem ves čas tečejo in glede na to, da so sodišča večino oškodovancev o založenih oporokah obvestila že na začetku lanskega leta, je veliko oporočnih dedičev te datume že zamudilo. Niso namreč vedeli, kaj narediti, niso si hoteli povzročiti stroškov, niso bili niti dovolj obveščeni, da bodo ponovno izgubili dediščino, če ne bodo v enem letu vložili zapuščinskih tožb.
»Mi smo tukaj predvsem za to, da jim damo tiste prve, resnične in realne informacije, kako in kdaj lahko uveljavljajo svojo pravico,« je odvetnik pozval vse oškodovance, naj se jim čim prej oglasijo. Spomnil je tudi na primere izbrisanih, kjer je ustavno sodišče zastaranje drugače opredelilo kot vrhovno sodišče, in podobno bi bilo lahko tudi v omenjenih primerih.
Za Matozov nasvet ni treba postati član društva, si pa bodo morali oškodovanci poiskati svojega pravnega zastopnika, če se bodo odločili za tožbe. Sam jih zaradi nasprotja interesov praviloma ne bo zastopal. Ustanovitelji društva verjamejo, da če se bo več oškodovancev odločilo za nadaljnje korake proti državi, bo pravosodje prisiljeno poiskati bolj prijazno rešitev za tovrstne primere kršenja pravic s strani sodišč.
