Povišana telesna temperatura in kontinuiran kašelj, ki mu otežuje govor, sta nekdanjemu generalnemu direktorju ljubljanskega Onkološkega inštituta Janezu Remškarju včeraj onemogočila, da bi prišel na začetek sojenja na ljubljanskem delovnem sodišču. Tam od svojega nekdanjega delodajalca terja 92.884,37 evra odškodnine, saj je prepričan, da ga je svet Onkološkega inštituta septembra 2015 neupravičeno razrešil.
Remškar je v opravičilo svoje odsotnosti posredoval tudi zdravniško potrdilo, vendar je pooblaščenko Onkološkega inštituta zmotilo, da ni bilo sporočeno po ustreznem obrazcu, ki ga določa zakon o pravdnem postopku. Izrazila je skrb, da gre le za nepotrebno zavlačevanje, povezano z odsotnostjo njegovega odvetnika. V sodni spis je pred kratkim namreč priromala Remškarjeva prošnja za preložitev včerajšnjega naroka, ker ga na njem ne bi mogel zastopati odvetnik Franci Matoz osebno, temveč le nadomestna odvetnica. »Ker sodišče temu ni sledilo, je danes po mnenju tožene stranke pričakovano prišlo do situacije, da ga ni,« je dejala pooblaščenka, Remškarjeva (nadomestna) odvetnica je temu ostro ugovarjala in navedla, da je tudi ena od novinark na hodniku sodišča pripovedovala, da je z Remškarjem govorila po telefonu in je zvenel grozno. Sodnica Klavdija Ana Magič je tožnikom naložila, naj pošljejo zdravniško opravičilo na predpisanem obrazcu, da se izognejo nejasnostim, in sojenje preložila na drugo polovico aprila.
Poravnalni narok neuspešen
Kljub Remškarjevi odsotnosti sta se sprti strani s sodnico za krajši čas zaprli v sodno dvorano in opravili poravnalni narok, vendar je bil ta pričakovano kratek in neuspešen.
Remškar tako od Onkološkega inštituta še vedno terja 92.884,37 evra odškodnine. V tem znesku so zajeti nadomestila plače, nadomestilo za neizrabljeni letni dopust in odškodnina za nepremoženjsko škodo – duševne bolečine. Onkološki inštitut tudi na sodišču vztraja, da so ga razrešili upravičeno, zato njegov zahtevek označuje kot neizkazan in neutemeljen.
Svet Onkološkega inštituta je Remškarja razrešil, ker njegovi člani med drugim niso bili zadovoljni s posodabljanjem internih aktov v bolnišnici, skrbjo za varnost in konflikti med Remškarjem in zaposlenimi. Sporen naj bi bil tudi način, kako je kirurgu Eriku Breclju vročil opomin pred odpovedjo delovnega razmerja. Po drugi strani je Remškar po razrešitvi in ob odločitvi za tožbo izrazil prepričanje, da je bil razrešen nezakonito in brez razloga ter da naj bi bilo v ozadju celo maščevanje kirurga Erika Breclja.
